Premierju Papandreuju se bo mandat iztekel leta 2013, a opozicija si želi, da bi bile volitve že prej. Foto: EPA
Premierju Papandreuju se bo mandat iztekel leta 2013, a opozicija si želi, da bi bile volitve že prej. Foto: EPA
Atene
Grki so ta teden svojo jezo izrazili tudi na ulicah Aten. Foto: EPA

V govoru poslancem ob začetku tridnevne razprave je Papandreu pojasnil, da si prizadeva za "narodno soglasje" v reševanju dolžniške krize, v kateri se je znašla Grčija.

"Posledice bankrota ali izstop iz evra bi bile takoj katastrofalne za gospodinjstva, banke in kredibilnost države," je dejal premier, ki se poleg nezadovoljstva javnosti spoprijema tudi z razkolom v svoji stranki.

Papandreu je pojasnil, da je Grčija na kritičnem razpotju in da bo kmalu izčrpala rezerve gotovine brez novega svežnja finančne pomoči Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v višini 12 milijard evrov.

Po njegovih besedah se mora država zdaj osredotočiti na to, da bo skupaj s partnerji v EU-ju preprečila bankrot države, kar pa je mogoče le ob soglasju vseh političnih sil in socialnih partnerjev v državi.

Z novo vlado po zaupnico
Pod pritiski kritik iz vrst lastne stranke in množičnih protestov je v Papandreu v petek preoblikoval vlado in med drugim finančnega ministra Georga Papakonstantinuja, ki velja za načrtovalca vladnih varčevalnih ukrepov, zamenjal z dosedanjim obrambnim ministrom Evangelosom Venizelosom.

Parlament, kjer imajo vladajoči socialisti 155 od skupno 300 poslanskih sedežev, bo o zaupnici novi vladi glasoval v noči s torka na sredo.

Glavni opozicijski voditelj Antonis Samaras je Papandreuja pozval k odstopu, da bi s tem omogočil pot do volitev ter vnovičnih pogovorov o pogojih svežnja finančne pomoči. Papandreu je opozicijo pozval, naj se preneha prepirati v teh kritičnih časih in v svet pošiljati sporočilo, da država razpada.

Premier je, da bi ublažil nepriljubljenost ukrepov, obljubil, da bo popravil krivice in poskrbel za to, da zvišanje davkov ne bo najbolj prizadelo revnega sloja prebivalstva.

Zadnja javnomnenjska anketa, ki so jo izvedli še pred preoblikovanjem vlade, je pokazala, da varčevalnim ukrepom nasprotuje 47,5 odstotka vprašanih, medtem ko si jih 70 odstotkov želi široko vladno koalicijo, ki bi obubožano državo popeljala iz krize. Samo 34,8 odstotka vprašanih si želi, da bi poslanci podprli nov sveženj varčevalnih ukepov.