Svet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.8 od 90 glasov Ocenite to novico!
Pegida v Dresdnu
Kot civilna iniciativa za boj proti 'etničnemu pluralizmu' in 'kulturi priseljencev' je Pegida nastala sredi decembra 2014. Čeprav je očitno, da gibanju pripadajo ljudje s skrajnimi desničarskimi pogledi, pa na srečanjih Pegide ni opaziti nacionalističnih in skrajno desnih simbolov. To je tudi ključ do uspeha Pegide, ki se želi predstaviti kot domoljubno gibanje, ki časti le uradne nacionalne simbole nemške države. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Olaf Sundermeyer: Rechter Terror in Deutschland – Eine Geschichte der Gewalt (Desni teror v Nemčiji - Zgodovina nasilja)
Olaf Sundermeyer je neodvisni novinar, ki velja za enega najboljši poznavalcev desnega populizma v Nemčiji. Svari pred nevarnostjo posmehovanja Pegidi in podobnim gibanjem, saj so njihovi člani pravi desni skrajneži. Foto: C. H. Beck
Članek v časopisu Die Krone ob premieri Bernhardove drame Heldenplatz leta 1988
Thomas Bernhard je s svojimi besedili vedno 'motil' Avstrijce, ker jih je skušal razkrinkati kot neozdravljene naciste in frustrirance, ki hrepenijo po trdi roki. Prav premiera drame Heldenplatz ob 50. obletnici priključitvi Avstrije k tretjemu rajhu je bila največji škandal, ki ga je sprožil Bernhard. Besedilo s frazami kot »Avstrijci, 6,5 milijona debilov«, je ogorčilo javnost. Foto: Die Krone
Moč navade v režiji Clausa Peymanna v gledališču Berliner Ensemble (14. 3. 2015)
Claus Peymann je po Dunaju odel v Berlin, kjer že 15 let vodi Berliner Ensemble. Prav te dni je predstavil svojo novo režijo Bernhardovega besedila, in sicer Bernhardovo prvo komedijo Moč navade. Foto: Berliner Ensemble/Monika Rittershaus
Protiprotest proti Pegidi
V zahodnih deželah Nemčije ima Pegida bistveno manj privržencev in tudi Sundermeyer, ki je odraščal v Porurju pravi, da je ključ do uspeha Pegide na Vzhodu in sploh do večje priljubljenosti desnega populizma v 'novih' vzhodnih deželah dejstvo, fda v NDR-u nikoli niso izpeljali procesa denacifikacije. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

Dodaj v

Pegida - potujoči cirkus desnih skrajnežev

O zmotah, zablodah in preprostih površnostih poročanja o Pegidi
19. marec 2015 ob 06:29,
zadnji poseg: 19. marec 2015 ob 07:30
Berlin - MMC RTV SLO

Elektroinženir, delal v ‚DDR-u‘, upokojen, star malo več kot 60 let; v ozadju (morda, ni pa zelo verjetno) stoji njegova žena; morda tudi inženirka.

To je nekako profil ljudi, ki jih novinarji najraje anketirajo na protestih Pegide; in dobijo popolnoma izkrivljeno sliko tega „potujočega cirkusa desnih skrajnežev z regionalnimi izpostavami“.

M. C. je romunska novinarka; dela na zasebni informativni televiziji; nekakšnem romunskem CNN-u. Je udeleženka trimesečnega mednarodnega novinarskega izobraževalnega programa in povsod ‘vlači’ naokoli svoj ‚minicam‘. Snema vse povprek in vsakega, s še tako neproblematično tematiko povezanega predavatelja zaslišuje s skrajno resnim obrazom. Kot da sogovornik skriva ključ do začetka naslednje vojne … Vsaj do začetka naslednje vojne.

Scenarij se je ponovil tudi na srečanju z novinarjem radiotelevizije RBB (Berlin-Brandenburg) Olafom Sundermeyerjem. Sundermeyer je eden od največjih poznavalcev skrajne desničarske scene v Nemčiji in tudi avtor pomembne knjige Rechter Terror in Deutschland – Eine Geschichte der Gewalt (Desni teror v Nemčiji - Zgodovina nasilja). Tudi to, da je izšla pri založbi C. H. Beck, je dokaz za to, da gre za zelo referenčno delo. Od kdaj je nacionalna zastava desničarski simbol …? "Kako je mogoče, da na protestih Pegide lahko vidimo simbole skrajne desnice?” vpraša M. C. in z vrtoglavim manevrom s svojega položaja za mizo na Olafov obraz naravna kamero. “Kako to mislite? Tam ni nikoli simbolov skrajne desnice, in to je tudi en od ključev do uspeha Pegide." "Ja, pa so, videla sem jih," vztraja M. C. Olaf: "Nemogoče. Kaj ste videli?" M. C.: "Ja, nemško zastavo in križ in napise "Wir sind das Volk (Mi smo ljudstvo)." Olaf: "Kljukasti križ?" M. C.: "Ne, križ pač.“ Olaf: "Takšen, kot ga ima Bundeswehr?" M. C.: "Ja, takšen in pa nemško zastavo in napis …" Olaf: "Ja, pa dobro, to so nemški simboli, ne pa simboli skrajne desnice." M. C.: "Ne?" … Ja, tako se ‘poroča’ o Pegidi.

Moč navade in šest in pol milijonov debilov
Naj si na tem mestu dovolim drobno zastranitev. Leta 1988, ob petdesetletnici priključitve Avstrije k tretjemu rajhu se je na Dunaju zgodil eden največjih gledaliških škandalov; krstna izvedba drame Heldenplatz (Trg junakov) Thomasa Bernharda po naročilu tedanjega intendanta Burgtheatra Clausa Peymanna. Naslednja dva drobna odlomka zadostujeta kot indic škandaloznosti besedila:
"Kaj je Avstrija? Duhovna in nekulturna kloaka."
"Kaj so Avstrijci? Šest in pol milijonov debilov in histerikov, ki iz nabito polne hiše kličejo režiserja. Režiser bo prišel in jih vrgel v brezno. Šest in pol milijona statistov, ki jih nekaj zločinskih glavnih igralcev, ki jih najdemo na Hofburgu in na Ballhausplatzu, vsak dan prinaša naokoli, na koncu pa jih ponovno vrže v brezno."

Oglasi se Kurt Waldheim
Ob premieri besedila, s katerim je Thomas Bernhard zadnjič pred svojo prezgodnjo smrtjo nekaj mesecev pozneje še enkrat poskušal pokazati na skrito avtoritativno in potencialno nacistično bistvo avstrijskega naroda, se je oglasil celo tedanji predsednik Kurt Waldheim. Nekoliko nesrečna poteza. Lahko bi rekli, da bi lahko svojo izjavo o "velikem ponižanju avstrijskega naroda“ zadržal zase, saj je bil tedaj že dve leti predmet preiskovalne afere, ki se je ukvarjala z njegovo domnevno vpletenostjo v nacistične vojne zločine, ko je bil med letoma 1942 in 1944 oficir Wehrmachta.

In prav v letu Heldenplatza je mednarodna komisija zgodovinarjev sklenila, da Waldheim sicer ni storil nobenih vojnih zločinov, da pa se je gibal v okolju, v katerem so bili dostopni natančni podatki o deportacijah Judov in umorih tamkajšnjega prebivalstva. In da je Waldheim – predvsem v času delovanja na ozemlju Jugoslavije in Grčije - nekajkrat olajšal izvedbo teh ukazov, za kar mu je med drugim ustaški režim celo podelil častni red krone kralja Zvonimirja.

Claus Peymann je pozneje odšel v Berlin, kjer že 15. sezono zapored vodi gledališče Berliner Ensemble. In prav v soboto je premierno predstavil svojo novo epizodo ukvarjanja z Bernhardom. Moč navade (Die Macht der Gewohnheit) je bila povsem prva Bernahrdova komedija. Osnovna tema besedila o ostarelem cirkuškem direktorju, ki svojo okolico že prek 20 let muči z obveznim sodelovanjem pri popolnoma jalovem vežbanju Schubertovega Forellenquintetta, je sicer posmeh božanskemu čaščenju vzvišene umetnosti; vendar pa je Moč navade tudi besedilo o izvoru oblasti in moči.

Cirkuški direktor je namreč prototip patriarha, ki s svojim vztrajanjem pri železnih navadah, disciplini in z vrojenimi stereotipnimi predstavami o tem, kdo je človek in kdo nižja, skoraj zverinska kasta, predstavlja tisti modus življenja, ki je bil pod psihoanalitsko kategorijo psihopatologija vsakdanjega (normalnega) življenja razkrinkan kot osnova fašističnega pogleda na svet. In tudi na videz nedolžna izjava malo ‚trdega‘ in konservativnega cirkuškega direktorja je v svojem bistvu politična izjava: „Življenja sploh nočemo, ampak ga moramo živeti. Sovražimo Forellenquintett, ampak ga moramo igrati (Wir wollen das Leben nicht / aber es muß gelebt werden / Wir hassen das Forellenquintett / aber es muß gespielt werden.)“

In za moč navade gre tudi v Dresdnu; in drugod, kamor pride ta „potujoči cirkus desnih ekstremistov z regionalnimi izpostavami“, kot je Pegido opisal Olaf Sundermeyer.

Novi nemški Kulturkampf
Tu gre za novi kulturni boj, za boj proti „etnopopulizmu“ in temu, čemur v krogih, povezanih s Pegido pravijo „kultura beguncev (Flüchtlingskultur)“. Tako gibanje, katerega so številni tudi zaradi rahlo kurioznega imena Domoljubni Evropejci proti islamizaciji Zahoda na začetku sprejeli s posmehom, opiše Sundermeyer.

Zanimivo je, da nihče prav natančno ne ve, kaj naj s Pegido. Na neki način, je vse preveč podobnosti z zgodnjim obdobjem vzpona nacizma: poudarek na kulturnem boju; simpatije na videz spodobnih, a v zasebnem življenju izrazito konservativnih državljanov; povezava z napol kriminalnimi nasilniškimi skupinami (Pegida ima namreč nekakšen dogovor o sodelovanju s huligani iz vrst navijačev nogometnega kluba Dynamo Dresden, da protestnike varujejo v prvih vrstah); poskusi komunikacije z neskrupuloznimi političnimi voditelji v tujini; zavračanje sistema parlamentarne demokracije in pozivanje k neposredni demokraciji, zaradi česar Pegida demonstracije v Dresdnu imenuje Romanje k ljudski skupnosti (Pilgerfahrt zur Volksgemeinschaft); sklicevanje na nekdanje krivice, pri čemer Pegida posega do simbolike zavezniškega bombardiranja Dresdna kot indica, da je bil Dresden že takrat žrtev; izraziti mačizem.

Ja, mačizem! Kje so namreč ženske? To je ena od tem, ki jo Sundermeyer pogreša v novinarskih analizah. Če gre po eni strani za gibanje, ki želi iz Nemčije kot nemški kulturi tuj izgnati islam, pa je nenavadno, da Pegida ženskam namenja približno toliko javne besede kot islam, katerega simbol v Nemčiji so (prepogosto) v rute zavite ženske in obtožujoče besede o držanju žensk doma.

Ampak Dresden tako ali tako je konservativen. Kot je bila v mnogo pogledih konservativna tudi Nemška demokratična republika. ‚DDR‘ ali jalovo iskanje internacionalizma. Prav NDR, ki je bila sicer formalno zgrajena na isti internacionalistični ideologiji kot povojna Jugoslavija, je namreč ne samo zaradi Stasija, ampak še zaradi neke druge točke padla na moralnem testu zgodovine.

Pojav Pegide že kmalu po padcu berlinskega zidu pa vzpon neonacizma in skrajne desnice namreč v veliki meri razloži odsotnost denacifikacije v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Pieck, Ulbricht, Grotewohl, Honecker in drugi prvi velikaši NDR-a so namreč svojo državo predstavljali kot antinacistični protipod Zahodni Nemčiji; oni so bili tisti, ki si drugače kot mnogi možje v entourageu Konrada Adenauerja in morda tudi ta veliki mož in gojitelj vrtnic z Rena sam, niso umazali rok s sodelovanjem z nacisti, ampak so bili njihove žrtve in kot odporniki njihovi potencialni krvniki. Zato se je zdelo, da denacifikacija preprosto ni potrebna. A morda bi jo potrebovali tudi oni … še bolj pa ljudstvo, ki so ga prevzeli …

Malo je namreč znano, da je bila imigrantska politika NDR-a stroga skoraj tako kot v nacistični Nemčiji. Tuji delavci so le stežka dobili dovoljenja za trajno naselitev, gibanje zunaj večjih industrijskih središč pa so jim omejevali, tako da je bilo podeželje pravzaprav ves čas obstoja NDR-a zelo “deutsch-rein”. Prav tako so morale tuje delavke, če so v NDR-u zanosile, državo nemudoma zapustiti; eventualne poroke s nemškimi očeti njihovih otrok so bile redkost in v tej državi dogme internacionalne socialistične solidarnosti tudi nezaželene. Še več, uniforme vzhodnonemške vojske so bile izpeljava dizajna uniform tretjega rajha. Ja, kar preveč ‘slogovnih’ in drugih podobnosti je najti med NDR-om in tretjim rajhom; precej več kot med slednjim in Zahodno Nemčijo.

Pred junijskimi volitvami v Dresdnu
In Dresden je nekako kontinuiteta tega. A mediji, kot poudari Sundermeyer, še vedno najraje predvsem preštevajo število glav na demonstracijah, kot pa da bi pogledali v zakulisje. Popolno zmedo medijev dokazuje tudi to, da so od decembra poročali o vsakem koraku pegidovcev, nato pa so uredniki v nekem trenutku rekli, da se tako ali tako ne zgodi nič novega, da se pač le protestira, in poročila so skoraj ustavili … Sundermeyer meni, da je to zelo narobe. Da Pegida ohranja svojo moč in da v resnici je radikalno desničarska skupina. Zato so izjave, kot je tista zveznega ministra za notranje zadeve Thomasa de Maziera (CDU), da lahko razume privržence Pegide, neznosne. Drži, da se bližajo županske volitve v Dresdnu, na katerih bo s svojim kandidatom menda nastopila tudi Pegida, in da je de Mazierovo volilno okolje prav na Saškem, a vsako izražanje razumevanja za skrajno desnico je nesprejemljivo.

Ja, CDU in cela vladna koalicija nekako ne ve, kaj bi s Pegido. Ampak tudi skrajno desni stranki NPD in pa desno populistična stranka Alternativa za Nemčijo ne vesta čisto dobro, kako pridobiti s Pegido, ki niti ne kaže interesa za sodelovanje s katero koli uveljavljeno stranko. Vlado pa v zadrego spravlja tudi simpatiziranje Pegide z Rusijo, obenem pa tudi ruski angažma, saj na primer na vsakem od srečanj pegidovcev novinarji Russia Today poskrbijo, da vsi vidijo, kako navdušeno poročajo od tam.

To, da Kremelj podpira desne in populistične stranke po Evropi, je tako ali tako znano, Sundermeyer pa vseeno opozarja pred pretiravanjem s tem, da lahko v Pegidi, Front Nationale v Franciji in podobnih pojavih vidimo zunanje postojanke Vladimirja Putina. Vse to kaže le na to, kako zapleten in kako z golim pragmatizmom in skoraj primitivno igro moči je prepleten trenuten politični položaj v Evropi.

In čeprav vse skupaj spominja na potujoči cirkus, vse skupaj ni smešno in še kar nekaj časa bo verjetno trajalo, da bomo dobili Heldenplatz 21. stoletja. Ko ga bomo dobili, pa bomo kljub škandalu vedeli, da smo z neko ideološko konstrukcijo dobili boj; ja, dobra satira je vedno (vsaj delna) politična zmaga.

Polona Balantič

Prijavi napako
Komentarji
sharkyslo
# 19.03.2015 ob 06:46
Tale članek nime ne repa in ne glave... Totalno skropocalo...
fasada
# 19.03.2015 ob 06:36
Prej bi rekel, da so nasi mediji potujoci cirkus, kot pa ljudje, ki se zavzemajo za ohranitev evropske kulture.
nWo
# 19.03.2015 ob 06:37
Elektroinženir, delal v ‚DDR-u‘, upokojen, star malo več kot 60 let; v ozadju (morda, ni pa zelo verjetno) stoji njegova žena; morda tudi inženirka.

Nerazumljivo. Nesmiselno.
Nikec3
# 19.03.2015 ob 07:41
Elektroinženir, delal v ‚DDR-u‘, upokojen, star malo več kot 60 let; v ozadju (morda, ni pa zelo verjetno) stoji njegova žena; morda tudi inženirka.

Ko sem videl ta zapis, sem takoj vedel, a je ta članek napisala ženska iz FDV-ja.
gushtr
# 19.03.2015 ob 07:13
Kdor ima pomisleke glede priseljenske politike in multi kultija, je naci.

Vsi tovrstni članki so v svojem bistvu enaki...
themetun
# 19.03.2015 ob 07:02
Ta članek je res odličen primer tega, kar ima napisano v podnaslovu.
Karl Marx
# 19.03.2015 ob 06:57
Pa kakšen članek je to?!?!?!

Včeraj histeiki razbijajo po Frankfurtu, pa se poroča kot o znanstvenem odkritju.

Tole je pa zelo resna stvar, pa novinar skuša nekaj duhovičit zraven.
Peter F.
# 19.03.2015 ob 07:16
Jao, kakšen levičarsko nebulozen članek.
Takšni članki samo še prispevajo h krepitvi protipriseljevalne politike, ki ne pelje več nikamor.
bondi
# 19.03.2015 ob 07:39
Potujoči cirkus je vse drugo v EU razen Pegide. Bog je najprej sebi brado ustvaril...za vse, kar se zavzema Pegida, bi se morale vse vodilne stranke v EU. Vstop tujcem, ki EU prebivalcem odžirajo delovna mesta in še kaj, bi morali TAKOJ prepovedat. In to zapisat v ustave.
xes
# 19.03.2015 ob 07:56
Te protestnike bi težko označil kot skrajneže .... je pa v članku ves čas prisotna neka fobija pred vsem kar ni levo usmerjeno.
vrtojb5
# 19.03.2015 ob 08:47
Ima kdo kaj proti elektroinženirjem? Veliko več koristi je od nas, kot od FDVjevcev.
bad brains
# 19.03.2015 ob 08:34
Se meni samo zdi ali novinarka o elektroinžinerju piše kot o nekem nepomembnem klošarju za družbo ?
janezdolzan
# 19.03.2015 ob 07:52
zanimivo, o kakšnih levičarskih protestnikih, ki razbijajo trgovine

pa takega članka od romunske novinarke za CNN ni...
Nikec3
# 19.03.2015 ob 07:42
Sicer pa je to posploševanje v stilu:

Temnopolti, delal v ‚DDR-u‘, upokojen, star malo več kot 60 let; v ozadju (morda, ni pa zelo verjetno) stoji njegova žena; tudi temnopolta.
Ribiič
# 19.03.2015 ob 07:59
Pri nas ima skrajna levica avtohtono pravico, da dela kar hoče in je tako rekoč na vseh vidnih položajih. Ane Polonca.
The_Rocket
# 19.03.2015 ob 09:07
Jaz sem velik zagovornik pravic priseljencev in absolutno podpiram, da mora vsak priseljenec, še zlasti politični ubežniki, dobiti POŠTENO možnost vklopiti in asimilirati se v evropsko družbo. AMPAK... to pomeni, da morajo ti priseljenci spoštovati in upoštevati evropske vrednote.

Tudi če Pegida in Breivik (še zlasti slednji) na določen problem opozarjajo na napačen način, to še zdaleč ne pomeni, da ne smemo prisluhniti njihovemu sporočilu in se zamisliti, kaj je nekoga pripeljalo do tega, kar je storil... Da ne bo nobene pomote, absolutno obsojam Breivika za način na katerega se je odločil opozoriti na problem nespoštovanja evropskih vrednot s strani (predvsem muslimanskih) priseljencev. Svoj pogled je predstavil skozi primer Marseilla, ki je prvo mesto v EU, ki je postalo večinsko muslimansko, in sicer že pred 5 leti. Marseille je tudi mesto z daleč največ kriminalitete v Franciji in med najnevarnejšimi mesti v Evropi. Naključje? Mogoče. Ker pa je to popoln tabu in se očitno o tej temi z oblastmi ne da pogovarjati objektivno in konstruktivno (še celo novinarji, ki naj bi bili pojem objektivnosti, o teh temah poročajo s priokusom satire - odličen primer je pričujoči članek), se bomo čez 20-30 let na lastne oči prepričali ali je primer Marseilla zgolj naključje in ali so imeli posamezniki tipa Breivik vsaj do določene mere prav...
jales
# 19.03.2015 ob 08:55
Sem že mislil, da sem preneumen za ta članek, ker sem komaj sledil že po prvem odstavku. Sicer pa to bolj spada na kakšen blog, pomojem.....
rooster
# 19.03.2015 ob 08:13
je pa v članku ves čas prisotna neka fobija pred vsem kar ni levo usmerjeno.

ko bi šele videl njene prispevke v dnevniku, odmevih : )

tako navijaško, da je že smešno
sistemc.
# 19.03.2015 ob 08:53
Članek brez repa in glave.
Lillehammer
# 19.03.2015 ob 08:22
Ja, članek je res eno navadno levičarsko skropucalo. Sicer sem sam tudi proti raznim neonacističnim blodnjam, ne razumem pa, zakaj se ne bi smelo razmišljat o problemih, ki jih naprimer izpostavlja Pegida?
Es
# 19.03.2015 ob 09:29
Očitno je (navaden) križ in Nemška zastava že znak desničarskega ekstremizma. Tako daleč je v njihovih domnevah prišla levičarska novinarska elita.
krumpek
# 19.03.2015 ob 08:29
Ja, mačizem! Kje so namreč ženske?
Tu sem se definitivno ustavil brati, ko sem se zavedel, da je članek na koncu postal eno navadno feministično skropucalo.
Ribiič
# 19.03.2015 ob 07:37
Zopet nizkoten medijski spin, ki vedno ob PEGIDi kaže križ, čeprav je jasno, da je PEGIDa stvar neonacistov in da v Drsdnu tako rekoč ni kristjanov. Ampak treba je narodu pokazat, da so kristjani ekstremisti.
B in .
# 19.03.2015 ob 08:52
Ima kdo kaj proti elektroinženirjem? Veliko več koristi je od nas, kot od FDVjevcev.

Praktično znanje, proti mešalcem megle. Če smo slikoviti in hkrati brutalno direktni.
Mr. Fancy
# 19.03.2015 ob 11:28
Vsak dan nove laži in propaganda.

RTV Slovenija = ideološko levo trobilo in veliki poneumljevalec slovenskega narooda.

1.Koliko nasilja je bilo na vseh protestih Pegide skupaj?
2.Koliko nasilja na enem same protestu levih skrajnežev?
3. Zakaj potem pišete o "desnih skrajnežih" in "levih protestnikih". Da diskvalifikatorjev kot je "cirkus" in podobno niti ne omenjam. Vi nimate pravice, da sami sebe označujete z besedo "novinar". Vi ste navadni propagandisti. EPP program skorumpirane levice.
civil1953
# 19.03.2015 ob 09:12
In kakšna bo to zmaga ,ki jo tako propagirate !??? Islamizacija Evrope !!!????
sistemc.
# 19.03.2015 ob 08:50
Totalno shizofren članek.
rooster
# 19.03.2015 ob 08:15
ciljal sem na dopisnico iz berlina ... poročanje o grkih in nemcih je neprecenljivo
Mr. Fancy
# 19.03.2015 ob 11:32
Če nisem bil dovolj jasen.

Normalen nacionalni medij bi go. Balantič in urednika za tako skropucalo odpustil.
dragok33
# 19.03.2015 ob 07:57
@SamoRes
V Slo je delavec neprimerno bolj zaščiten kot v A, kjer te lahko brez razloga odpusti kadar koli. Je pa res da so pri nas delodajalci tudi neprimerno bolj izkoriščevalski.
Treblinko
# 19.03.2015 ob 10:48
zapatist
# 19.03.2015 ob 10:35

In ravno tako je za čajankarje slovenska desnica komunistična oz socialistična.

In kot je za slovenske boljševik-komuniste vsak fašist in nacist, kateri ne sledi njihovim blodnjam.

Ergo - vsi radikalci (levi, desni) so "out"..
help
# 19.03.2015 ob 17:28
1. Ne moreš imeti socialne države in politike odprte meja hkrati. Ali imaš odprte meje in potem pustiš princip tekmovanja, kjer preživijo samo najuspešnejši ali pa imaš socialne varnostne mreže za omejeno število ljudi (in večina ljudi bi rada imela take mreže za svoje sorodnike oz sonarodnjake širše gledano). Ne moreš pa biti humanitarna ustanova z odprtimi mejami za ves svet. Enostavno se matematika ne izide, ker prej ko slej zmanjka denarja s socianega proračuna. Pegida postavlja neka povsem racionalne in upravičena vprašanja, to da jih nonšalantno imenujete desničarski skrajneži in populisti samo kaže šibkost (proti)argumentacije.

2.Ja, mačizem! Kje so namreč ženske? To je ena od tem, ki jo Sundermeyer pogreša v novinarskih analizah
Politične grupacije temeljijo na neki skupni ideji oz racionalizaciji. Samo najnižje, antiracionalne in degenerirane struje temeljijo na bioloških lastnostih svojih pripadnikov.

3. To, da Kremelj podpira desne in populistične stranke po Evropi, je tako ali tako znano, Sundermeyer pa vseeno opozarja pred pretiravanjem s tem, da lahko v Pegidi, Front Nationale v Franciji in podobnih pojavih vidimo zunanje postojanke Vladimirja Putina. Vse to kaže le na to, kako zapleten in kako z golim pragmatizmom in skoraj primitivno igro moči je prepleten trenuten politični položaj v Evropi

Zakaj? Putin se ni imel nikoli za levičarja. Je pa prav, da obstaja protiutež Sorošu in ostalim globalistično-levičarskim multimiljarderjem, ki imajo po celotni (predvsem vzhodni) Evropi razpredeno politično mrežo.
Mlinar
# 19.03.2015 ob 09:12
Elektroinženir z nekaj splošne izobrazbe ve veliko več o novinarkinem področju kot ona ve o elektrotehniki.
_ich_
# 19.03.2015 ob 17:39
Polona Balantič
Čestitke za enega najbolj neumnih člankov leta!

Kaj je počel tukaj urednik tudi ne vem. RTV prispevek? Zakaj že?
malidelnicar
# 19.03.2015 ob 18:41
Kakšno FDV sranje je to ?!?!?!

Sramota da to objavljate. Vi ste nacionalka?!?! Vi ste rdeča izpostava KPS!

Sramota da v demokratični in suvereni Sloveniji objavljate takšne članke!!!!
ljudina82
# 19.03.2015 ob 10:16
Sicer pa trditve, da samo priseljenci upravljajo slabo placana grda dela je treba pogledat drugace.
Evropo so zgradila monokulturne druzbe. Od srednjega veka...industrilizacije...do ww2..so obstajala najbolj grda dela kar jih je bilo mozno zamislit. Delali so jih evropejci.
To da sedaj upravljajo "grda" dela kot komunala, gradbenistvo,..imigranti je krivo to, ker so ti ljudje pripravljeni delati za polovicno placo kot nek drzavljan te drzave.
Levicarji zagovarjajo pravicno razdelitev plac...hkrati podpirajo mnozicno priseljevanje...a mnozicno priseljevanje pomeni nizanje plac.
Vsak bi delal vsa dela, ce so le place postene. Ampak npr slovenc si ne more privoscit da dela za 2eur v gradbenistvu kot to dela nek albanc in posilja denar domov.
Enako je v evropi ko se gre za kaksne africane brez izobrazbe...
Gepard007
# 19.03.2015 ob 08:19
@Nikec3: Sploh ni primerljivo. Amerika je ljudi priseljevala, ker so rabili delovno silo. Pri nas je tako, da imamo brezposelne pa še kar "uvažamo" in zaposlujemo tujce... Je bistvena razlika, ne? :)
supersmart
# 19.03.2015 ob 21:58
Drži, hvala za opozorilo. Je pa ta članek naslovljen iz Berlina, čeprav je bil torej verjetno napisan v Ljubljani. Da pa se vse, ki se zavzemamo za ohranjanje lastne kulture in proti delavskemu izkoriščanju za vse nižje plače, kar je ravno posledica množičnega priseljevanja poceni tuje delovne sile, razglasi za skrajne desničarje, je najmanj huda žalitev, itak je pa popolna bedarija.

In ja, obe Polonci ne moreta zatajiti svoje skrajno levičarske drže (bom z istimi vatli, kot operirata sami z drugače mislečimi), nesposobni objektivnega in vsaj malo uravnoteženega in korektnega poročanja (izstopa že prvi odstavek v krepkem tisku, kjer imaš občutek, da ponižuje tehnično stroko, milijonkrat bolj uporabno in koristno od FDV mešalcev megle) in sta zato sramota za javno RTV.
help
# 19.03.2015 ob 17:55
Sicer pa trditve, da samo priseljenci upravljajo slabo placana grda dela je treba pogledat drugace.
Evropo so zgradila monokulturne druzbe. Od srednjega veka...industrilizacije...do ww2..so obstajala najbolj grda dela kar jih je bilo mozno zamislit. Delali so jih evropejci.
To da sedaj upravljajo "grda" dela kot komunala, gradbenistvo,..imigranti je krivo to, ker so ti ljudje pripravljeni delati za polovicno placo kot nek drzavljan te drzave.
Levicarji zagovarjajo pravicno razdelitev plac...hkrati podpirajo mnozicno priseljevanje...a mnozicno priseljevanje pomeni nizanje plac.
Vsak bi delal vsa dela, ce so le place postene. Ampak npr slovenc si ne more privoscit da dela za 2eur v gradbenistvu kot to dela nek albanc in posilja denar domov.
Enako je v evropi ko se gre za kaksne africane brez izobrazbe...


Dober poudarek. Neomejeno priseljevanje je koristno izključno za lastnike kapitala, ki tako dobi poceni delovno silo in poceni hišne služabnike. Tisti, ki delajo za mezdo (ali bi delali) pa se upravičeno počutijo izdane od t.i. "nove levice", ki se je s konceptom "multi-kultija" postavila na stran kapitala.
Treblinko
# 19.03.2015 ob 13:05
Ramus
# 19.03.2015 ob 11:18

A levica pa ni? mislim, če si svobodnjak-ateist kot sem sam, je vsaka primerjava med tem ali je levo ali desno boljše, smešna do amena. kot da bi primerjal, kateri kakec lepše diši - levi ali desni..

Človek - je pošten ali pa je baraba, levo-desno tukaj nima nekega pomena..
kotletix
# 19.03.2015 ob 08:49
Vsakič, ko se zgodovina ponovi, izpostavi večji davek.
7up
# 19.03.2015 ob 07:20
V Grčiji bi pač bili vključeni v Sirizo ..
gozdjedom
# 19.03.2015 ob 12:10
Ohranite evropsko kulturo!
Ramus
# 19.03.2015 ob 11:22
(Pegida ima namreč nekakšen dogovor o sodelovanju s huligani iz vrst navijačev nogometnega kluba Dynamo Dresden, da protestnike varujejo v prvih vrstah)

Verjetno je to zelo slab znak, če te varujejo nogometni huligani,...
PRPA
# 19.03.2015 ob 16:39
Moč navade (Die Macht der Gewohnheit) je bila povsem prva Bernahrdova komedija.

Osnovna tema besedila o ostarelem cirkuškem direktorju, ki svojo okolico že prek 20 let muči z obveznim sodelovanjem pri popolnoma jalovem vežbanju Schubertovega Forellenquintetta, je sicer posmeh božanskemu čaščenju vzvišene umetnosti; vendar pa je Moč navade tudi besedilo o izvoru oblasti in moči.

Cirkuški direktor je namreč prototip patriarha, ki s svojim vztrajanjem pri železnih navadah, disciplini in z vrojenimi stereotipnimi predstavami o tem, kdo je človek in kdo nižja, skoraj zverinska kasta, predstavlja tisti modus življenja, ki je bil pod psihoanalitsko kategorijo psihopatologija vsakdanjega (normalnega) življenja razkrinkan kot osnova fašističnega pogleda na svet.

In za moč navade gre tudi v Dresdnu; in drugod, kamor pride ta „potujoči cirkus desnih ekstremistov z regionalnimi izpostavami“....Vse to kaže le na to, kako zapleten in kako z golim pragmatizmom in skoraj primitivno igro moči je prepleten trenuten politični položaj v Evropi.


Moč navade je besedilo o izvoru oblasti in moči. In za moč navade gre tudi v Ljubljani in Sloveniji. Tudi tu so že regionalne izpostave potujočega cirkusa, ki svojo okolico že prek 20 let muči z obveznim sodelovanjem pri popolnoma jalovem vežbanju kapitalizma, novega pokristjanjevanja, EU zakonodaje, s stereotipi predstav o tem, kdo je človek in kdo nižja, skoraj zverinska kasta (komunist, istospolni, opankar, zombi,..). Tudi tu imamo prototip patriarha, vztrajnike pri železnih navadah (klerikalnih, konservativnih stališč in vrednot), ki mahajo z nacionalnimi simboli in zahtevajo disciplino (shode, proteste drugače mislečih bi tudi s silo prepovedali,..).
gnusmasbra
# 19.03.2015 ob 14:02
Čajankarji v Ameriki, Pegida v Nemčiji, Svečkarji v Sloveniji in njihova podružnica Za otoke gre... Vse to so neka nova skrajno desničarska gibanja, ki temeljijo na podobnem populizmu in načinu delovanja. Razlika je samo v tem, da kot glavni kužni subjekt nastavijo različne skupine ljudi. Čajankarji se borijo proti komunistom, Pegida proti islamskim priseljencem, Svečkarji proti komunistom in homoseksualcem.

Pozabil si omeniti še ene strice iz puščave, ki radi financirajo gradnjo mošej.

Ohranite evropsko kulturo! A to sploh obstaja? Smo jo videli leta 1941-45.

Nisi še nikoli slišal za Piko Nogavičko, pravljice izpod peresa bratov Grimm, za Hansa Christiana Andersena, za genija klasične glasbe Mozarta, številne angleške glasbene skupine, za zbirke enciklopedij itd.? Upam vsaj, da si prebral zgodovinski roman Ive Andrića z naslovom Most na Drini. Avtor je za svoje delo dobil celo Nobelovo nagrado, knjiga pa govori o mešanju različnih kultur, ver in tradicij dveh civilizacij, vzhodne in zahodne.
Ramus
# 19.03.2015 ob 11:18
Desnica je že sama po sebi cirkus,...
richy
# 19.03.2015 ob 21:30
Samega tega skropocala ne bom komentiral, se mi pa zdi, da ste nekateri zamenjali Polono Fijavž (poroča iz Berlina) in Polono Balantič (ki se mi zdi, da sem jo videl v neki oddaji o kulturi).
supersmart
# 19.03.2015 ob 20:44
Ne vem kaj se čudite. Kot da ne poznate profiliranosti Polone Balantič in njenega ideološkega horozonta, ko poroča iz Nemčije. Prava FDV družbenopolitična delavka RTV-ja.
okosokolovo
# 19.03.2015 ob 17:11
Pegida so ljudje, ki so jih 60 let indoktrinirali, da je nacizem tabu, niso pa bili zmozni spremenili svojih druzbenopoliticnih nazorov.
Nemska druzba je pod svojim kicastim konservativnim povrsjem hudo nacistoidna in pegida je lahko nevarna razpoka na pregretem ekonomloncu, ki se kuha na ognju priseljencev. Problem nemcev, ki se ga sami le redko zavedajo je, da pa bi bil brez tega ognja lonec sicer mrzel in miren, juzine pa tudi ne bi bilo.
Kazalo