Rami Abdulrahman, ki vodi Sirski observatorij za človekove pravice, je sporočil, da so napadli obmejno mesto Albu Kamal in njegovo okolico. Iz kabineta turškega premierja Ahmeta Davutogluja so sporočili, da v torkovih in srednih napadih na cilje Islamsko državo nobeno letalo ni letelo skozi turški zračni prostor, prav tako ni bilo uporabljeno ameriško vojaško oporišče v bližini mesta Incirlik na jugu Turčije.

Letala so po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice ponoči obstreljevala tudi položaje in oskrbovalne poti skrajnežev zahodno od mesta Kobane v Siriji. Skrajneži IS-ja so ofenzivo na Kobane sprožili pred približno tednom dni. Zasedli so najmanj 64 vasi v okolici mesta. V zadnjih dneh naj bi kurdskim borcem uspelo upočasniti napredovanje skrajnežev.

V napadih v Siriji je bilo do zdaj ubitih najmanj 120 džihadistov iz vrst IS-ja in Al Kaide, še navaja Sirski observatorij.

"Večletni boj"
Iz Pentagona so po prvih napadih na cilje Islamske države sporočili, da bi lahko boj proti skrajnežem trajal "več let". Ameriški kontraadmiral John Kirby je dejal, da so torkovi napadi na Islamsko državo (IS) in sorodne skupine v Siriji, ki so jih ZDA izvedle ob podpori koalicijskih partnerjev iz arabskega sveta, "opazno zmanjšali zmožnosti IS-ja". "Menimo, da smo zadeli tarče, ki smo jih merili," je dejal Kirby, a hkrati posvaril, da ta skrajna skupina še naprej pomeni "resno grožnjo, ki ne bo odstranjena v nekaj dnevih ali mesecih". "Vsi vpleteni se bomo morali zelo potruditi. Menimo, da v tem primeru govorimo o nekaj letih."

ZDA pa so po prvih napadih deležne tudi kritik, da za svoje poteze nimajo mandata v Varnostnem svetu ZN-a, a so v Washingtonu zatrdili, da jim legitimnost daje Ustanovna listina Združenih narodov, ki govori o pravici do samoobrambe pred oboroženim napadom. To je v pismu generalnemu sekretarju ZN-a Ban Ki Munu poudarila ameriška veleposlanica pri tej organizaciji Samantha Power, ki je dejala, da se ZDA z zaveznicami sklicujejo na 51. člen Ustanovne listine ZN-a. Ta člen govori o tem, da imajo države pravico do samoobrambe, vključno do kolektivne samoobrambe v primeru oboroženega napada.

"Kot vidimo v tem primeru, je vodstvo države, v kateri obstaja grožnja, nezmožno preprečevati takšne napade. Sirski režim se namreč ne more sam spopasti z grožnjo Islamske države, zato so ZDA začele nujne in sorazmerne vojaške akcije v Siriji, da bi hkrati izkoreninile tudi grožnjo ISIL-a v Iraku," je zapisala veleposlanica. Omenila je tudi napade na cilje do zdaj malo znane skupine Korasan, ki naj bi načrtovala teroristične napade v Evropi in ZDA.

Obama se je zahvalil arabskim državam
Predtem se je ameriški predsednik Barack Obama z besedami, da "to ni samo ameriški boj", zahvalil vsem arabskim državam, ki so del koalicije, državni sekretar John Kerry pa je dejal, da se je v boj proti IS-ju vključilo že več kot 50 držav. Med njimi je tudi Slovenija. Obama se je v torek v New Yorku že sestal s predstavniki Savdske Arabije, Jordanije, Iraka, Združenih arabskih emiratov, Bahrajna in Katarja. Vse te arabske države so in bodo sodelovale v zračnih napadih na teroriste v Siriji.

Turčija pritrjuje ZDA, Iran jo opozarja
Letalske napade na položaje IS-ja v Siriji je medtem pozdravila Turčija, ki je bila do zdaj deležna kritik, da je preveč pasivna v boju proti Islamski državi. Turški predsednik Rejep Tayip Erdogan je dejal, da bi Ankara lahko dajala tudi vojaško ali logistično podporo v kampanji proti džihadistom. Sirski predsednik Bašar Al Asad je dejal, da podpira mednarodne ukrepe za boj proti terorizmu v Siriji, iranski predsednik Hasan Rohani, sicer zaveznik sirske vlade, pa je opozoril, da vojaški akciji v Siriji manjka pravna podlaga, utemeljena na Ustanovni listini ZN-a, ali odobritev sirske vlade.

Nove države dajejo na voljo svoje vojaške moči
V torek so ZDA zaprosile druge države za pomoč pri posredovanju proti džihadistom v Iraku in Siriji. Operacijo ZDA v Siriji trenutno vojaško podpirajo Savdska Arabija, Bahrajn, Združeni arabski emirati, Katar in Jordanija. Francija in Velika Britanija podpirata operacije proti skrajnežem v Iraku, izključili pa sta pridružitev akcijam v Siriji.

Svojo pomoč v boju proti Islamski državi je napovedala tudi Belgija. Vlada je sporočila, da načrtuje, da bo šest bojnih letal tipa F-16 za en mesec ponudila za boj proti skrajni Islamski državi, a da bo njihovo uporabo omejila na Irak. Ukrep mora potrditi še belgijski parlament, glasovanje pa naj bi steklo v prihodnjih dneh. Pričakovati gre, da bo parlament ukrep podprl, nato pa naj bi letala v roku dveh ali treh dni poslali v Jordanijo, ki se je pridružila koaliciji proti Islamski državi. Letala naj bi spremljalo okoli 120 vojakov.

V zračnih napadih v Iraku bo sodelovalo tudi šest nizozemskih bojnih letal F-16, je danes sporočil namestnik nizozemskega premierja Lodewijk Asscher, in povedal, da bo Nizozemska šest letal dala na voljo za eno leto. Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić pa je v New Yorku povedala, da je Hrvaška ZDA donirala strelivo, ki ga bo ameriška vojska uporabila v borbi proti Islamski držav. "S tem prispevamo v boju proti terorizmu," je povedala Pusićeva.