Izrael, ki ima tudi sam jedrsko orožje, se boji, da Iran v okviru jedrskega programa razvija tudi orožje, s katerim bi lahko napadel judovsko državo. Foto: EPA
Izrael, ki ima tudi sam jedrsko orožje, se boji, da Iran v okviru jedrskega programa razvija tudi orožje, s katerim bi lahko napadel judovsko državo. Foto: EPA
Iran s svojim jedrskim programom vznemirja sosede. Olje na ogenj rad prilije tudi iranski predsednik Ahmadinedžad s svojimi izjavami. Foto: Reuters
Barack Obama in Tayyip Erdogan
Obama je večkrat poudaril, da želi izboljšati odnose ZDA z muslimanskim svetom. Foto: EPA

Šimon Peres je v intervjuju za izraelski radio Kol Hai aretacijo Hezbolahove teroristične celice pretekli teden v Egiptu označil kot velik udarec iranskemu predsedniku Mahmudu Ahmadinedžadu. "Ahmadinedžad zbira sile proti nam, ampak obstajajo tudi sile proti njemu. Kar se je zgodilo v Egiptu, je ustvarilo močno opozicijo in mi moramo poenotiti vse njegove nasprotnike, sunite in Evropejce ter tudi vse tiste, ki se bojijo jedrskega orožja in nasilja," je dejal.

Brez privolitve ZDA ne bo napada
Peres je dodal, da upa, da bo poziv Baracka Obame k dialogu med Zahodom in Ahmadinedžadom uslišan, in opozoril, da - če pogovori ne bodo ublažili položaja iranskega predsednika - "ga bodo napadli". O podrobnostih morebitne vojaške akcije za uničenje iranskega jedrskega programa ni želel govoriti, a je dodal, da Izrael napada proti islamski republiki ne more izvesti brez Američanov. "Zagotovo se tega ne moremo lotiti sami, brez ZDA, in zagotovo tega ne moremo storiti, če bi ZDA nasprotovale," je poudaril.

Predsednik Obama je na obisku v Turčiji med evropsko turnejo pudaril, da ZDA niso in nikoli ne bodo v vojni z islamom, prav tako pa zagovarja rešitev izraelsko-palestinskega spora z ustanovitvijo palestinske države, ki bi zaživela poleg izraelske.

Gadafi: Obama je žarek upanja
Naklonjenost, ki jo je Obama pokazal do Bližnjega vzhoda, mu je na tem območju prinesla pohvale arabskih voditeljev, ki jih je administracija Georgea Busha označila za smrtne sovražnike. "Obama je žarek upanja sredi imperialistične teme," je prejšnji teden dejal libijski voditelj Moamer Gadafi, ki je vezi z Washingtonom prekinil leta 2003. "Govori logično. Aroganca ni več prisotna v ameriškem pristopu, ki je bil prej utemeljen na diktiranju preostalemu svetu," je še pristavil Gadafi, ki ga je nekdanji ameriški predsednik Ronald Reagan označil za "norega psa".

Besedam morajo slediti dejanja
Obama si je prislužil tudi (pogojno) hvalo sirijskega voditelja Baširja Al Asada, voditelja Hamasa Kaleda Mešale in libanonskega šiitskega voditelja vrhovnega ajatole Muhameda Huseina Fadlalaha. Vse tri je Washington v preteklosti povezoval s terorizmom. Tudi Ahmadinedžad je presodil, da utegne Obama ponuditi kaj novega. "O Obami govorimo z velikim spoštovanjem. A smo realisti. Najprej želimo videti spremembe," je iranski predsednik povedal v intervjuju za Der Spiegel.

Tradicionalne zaveznice pa tiho ...
Nasprotno od nekaterih tradicionalnih nasprotnic ZDA pa zaveznice Washingtonana območju, kot je na primer Egipt, kažejo manj navdušenja nad spremenjeno ameriško retoriko v odnosu do Bližnjega vzhoda. Konservativni arabski voditelji so zaskrbljeni zaradi roke sprave, ki jo je Obama ponudil njihovim regionalnim tekmecem - Iranu in Siriji - in se verjetno bojijo, da bo sčasoma obnovil ameriške zahteve po demokratičnih reformah in večjem spoštovanju človekovih pravic v njihovih deželah.

T. V.