Poznavalci menijo, da se režim Omarja al Baširja ne more zaplesti v nov spopad za z nafto bogat Južni Sudan. Foto: Reuters
Poznavalci menijo, da se režim Omarja al Baširja ne more zaplesti v nov spopad za z nafto bogat Južni Sudan. Foto: Reuters

"Če se bo jug Sudana odcepil, bomo spremenili ustavo. Ne bo več vprašanja o kulturni ali etnični raznovrstnosti. Šeriatsko pravo bo edini vir ustave, arabščina pa edini uradni jezik," je dejal al Bašir v govoru na nacionalni televiziji ob slovesnosti, ki je del praznovanja 55. obletnice neodvisnosti Sudana, ki je bil pred letom 1956 skupna britansko-egipčanska kolonija.

Razdelitev države za konec konflikta
Referendum pomeni vrhunec mirovnega sporazuma iz leta 2005 med muslimanskim severom in krščanskim ter animističnim jugom Sudana, s katerim so se končala desetletja vojn, ki so zahtevale najmanj dva milijona življenj, štiri milijone ljudi pa je ostalo brez domov.

Po pričakovanjih naj bi na referendumu 9. januarja na jugu Sudana glasovali za samostojnost in neodvisnost. Sudanski zunanji minister Ali Ahmed Karti je pred časom zagotovil, da je vlada v Kartumu zavezana spoštovati izide referendumov, ne glede na to, kakšni bodo.

Julija 2011 tudi slovo začasne ustave
V Sudanu, največji afriški državi, islamsko šeriatsko pravo sicer velja že od leta 1983. Po državljanski vojni so se al Baširjeva Stranka nacionalnega kongresa in takratno uporniško gibanje Ljudsko osvobodilno gibanje dogovorili za začasno ustavo, ki velja do julija 2011. Ustava govori o večkulturnosti in večetičnosti Sudana, temelji pa tako na islamskem pravu kot konsenzu državljanov, kot uradna jezika pa priznava arabski in angleški jezik.