Poljska opozicija nasprotuje zakonu o zborovanjih. Foto: Reuters
Poljska opozicija nasprotuje zakonu o zborovanjih. Foto: Reuters

V zakonu so uvedli koncept "periodičnih srečanj" za zborovanja, ki so organizirana večkrat na istem kraju in na isti datum. Ko poteka "periodično srečanje", v bližini ni dovoljena organizacija drugega shoda oziroma v spremembi zakona piše, da morajo biti druga nepovezana srečanja od periodičnih oddaljena najmanj 100 metrov.

Poljska konservativna vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) zagovarja, da bodo spremembe zakona poskrbele za večjo varnost udeležencev, saj se ne bodo pojavili izgredi med udeleženci različnih shodov.

Opozicija je kritična do sprememb zakona, češ da niso demokratične in omejujejo svobodo govora. Po mnenju opozicije, da bo zakon obvaroval mesečne shode stranke PiS pred zborovanji, ki nasprotujejo vladajoči stranki. PiS namreč mesečno organizira shode v spomin na letalsko nesrečo pri Smolensku iz leta 2010, v kateri je umrl takratni poljski predsednik Lech Kaczynski, brat predsednika PiS-a Jaroslawa Kaczynskega.

Prejšnji teden je mesečni shod PiS-a pred predsedniško palačo v Varšavi zmotil protest opozicije.

Spremembe prvotnega zakona
V končnem besedilu zakona ni nekaterih spornih členov, ki jih je sicer na začetku decembra potrdil spodnji dom parlamenta. Sprva so namreč pred državljanskimi pobudami želeli dati prednost shodom, ki jih pripravljajo Cerkev in državne institucije.

Kritiki so takrat dejali, da nova zakonodaja omejuje temeljne pravice in svoboščine. Poljski komisar za človekove pravice Adam Bodnar je menil, da amandma krši ustavo, komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks pa je dejal, da je "zelo zaskrbljen".

Več deset tisoč Poljakov se je v torek udeležilo shodov ob 35. obletnici uvedbe izrednih razmer v državi v času komunizma. Pri tem so bili številni kritični tudi do zdajšnje poljske vlade, ki jo obtožujejo spodkopavanja demokracije.

Poljski parlament je v preteklih mesecih že sprejel zakonodajo, ki je okrepila moč vlade nad mediji in drugimi institucijami, oslabila pa je moč ustavnega sodišča.