Številni evropski džihadisti so se borili ali se še borijo v vrstah Islamske države. Foto: Reuters
Številni evropski džihadisti so se borili ali se še borijo v vrstah Islamske države. Foto: Reuters

Menimo, da si Islamska država ne prizadeva več, da bi bila zelo teološka organizacija. Uteleša brutalnost, intenzivnost in moč, ki jo iščejo mladi, ki so bili pogosto člani tolp.

Peter Neumann

Mednarodni center za preučevanje radikalizacije in političnega nasilja (ICSR) pri King's College London je objavil poročilo z naslovom Zločinska preteklost, teroristična prihodnost: Evropski džihadisti in nova vez med kriminalom in terorizmom, v katerem ugotavlja, da džihadisti in kriminalne združbe novačijo člane v istih skupinah ljudi, pri čemer se prepletajo tudi njihova družbena omrežja.

Pri preučevanju profilov evropskih džihadistov, ki so bili rekrutirani po letu 2011, so ugotovili, da je nastanek skrajne sunitske skupine Islamska država še okrepil povezavo med kriminalom in terorizmom.

Islamska država tako vse pogosteje novači člane s kriminalno preteklostjo v getih, zaporih in neprivilegiranih skupinah, ne več na univerzah in v verskih organizacijah, kot je bilo v preteklosti. Kot je pokazala raziskava, zapor namreč zagotavlja zadostne zaloge "jeznih mladih mož", ki so "zreli" za radikalizacijo.

Mreženje v zaporih
Kot je povedal direktor ICSR-ja in soavtor poročila Peter Neumann, je črta med kriminalom in džihadističnimi skupinami vedno bolj zamegljena, zapor pa postaja pomemben kraj, kjer se dogaja mreženje.

"Glede na val zadnjih aretacij in obsodb, povezanih s terorizmom, smo prepričani, da bodo postali zapori še pomembnejši kot talilnice za džihadistično gibanje," je pojasnil. Radikalizacija po njegovih besedah postaja hitrejša, in ker je bilo veliko teh ljudi že obsojenih za nasilna kazniva dejanja, korak do nasilnega ekstremizma ni tako velik.

Džihadističnim skupinam novačenje v zaporih omogoča pridobivanje članov, ki znajo izkušnje prenesti na druge, uporabljati orožje in se financirati s kriminalom.

Pet tisoč džihadistov iz Evrope
Avtorji raziskave so sestavili profile 79 evropskih džihadistov z zločinsko preteklostjo iz Belgije, Velike Britanije, Danske, Francije, Nemčije in Nizozemske. Vsi so potovali v tujino, kjer so sodelovali v boju ali terorističnih zarotah v Evropi.

Okoli 5.000 Evropejcev se je v zadnjih petih letih pridružilo džihadističnim skupinam na Bližnjem vzhodu, kot sta Islamska država in Fronta Fateh al Šam, ki je bila nekdaj povezana s teroristično mrežo Al Kaida. Po navedbah poročila je bilo 57 odstotkov džihadistov, vključenih v raziskavo, zaprtih pred radikalizacijo, najmanj 27 odstotkov od teh pa se jih je radikaliziralo v zaporu.

V poročilu so navedli besede britanskega Sirca Ali Almanasfija iz Londona, ki se je boril v Siriji po odsluženi kazni za nasilen napad: "Končno želim narediti nekaj dobrega. Želim narediti nekaj čistega."

"Menimo, da si Islamska država ne prizadeva več, da bi bila zelo teološka organizacija. Uteleša brutalnost, intenzivnost in moč, ki jo iščejo mladi, ki so bili pogosto člani tolp," je povedal Neumann. Po njegovih besedah jim sporoča, da lahko nadaljujejo svoje početje in vseeno pridejo v nebesa.

Menimo, da si Islamska država ne prizadeva več, da bi bila zelo teološka organizacija. Uteleša brutalnost, intenzivnost in moč, ki jo iščejo mladi, ki so bili pogosto člani tolp.

Peter Neumann