"Nisem prejel niti centa. Vse, kar sem dobil, je bil objem in prijateljstvo s predsednikom Berlusconijem," osumljeni poslanec Antonio Razzi zanika očitke, da je leta 2010 sprejel podkupnino, zapustil takratno opozicijo in v ključnem glasovanju o zaupnici podprl Berlusconijevo vlado. Foto: EPA
Sergio de Gregori
Tožilstvo v Neaplju je proti Silviu Berlusconiju uvedlo preiskavo zaradi suma podkupovanja senatorja Sergia de Gregoria (na sliki skrajno desno). Nekdanji premier naj bi senatorju leta 2006 plačal tri milijone evrov, da bi ta prestopil v njegovo stranko. Foto: EPA

Gre za ponovno izvoljena poslanca Antonia Razzija in Domenica Scilipotija - oba poslanca sta obtožena, da sta leta 2010 sprejela podkupnino, zapustila takratno opozicijo in v ključnem glasovanju o zaupnici podprla Berlusconijevo vlado. Po prebegu v nasprotni tabor ju je policiji ovadil njun nekdanji strankarski voditelj in zaprisežen Berlusconijev nasprotnik Antonio Di Pietro.

Razzi zanika vse očitke. "Nisem prejel niti centa. Vse, kar sem dobil, je bil objem in prijateljstvo s predsednikom Berlusconijem," je dejal Razzi.

Berlusconi plačal tri milijone evrov?
Korupcijske afere v italijanski politiki so sicer pogoste - že prejšnji teden so podobno preiskavo uvedli proti Berlusconiju, ko je nekdanji član senata razkril, da so mu ponudili tri milijone evrov, če v času, ko je bil Berlusconi v opoziciji, odtegne podporo vladi.

Tožilstvo v Neaplju je proti Silviu Berlusconiju uvedlo preiskavo zaradi suma podkupovanja senatorja Sergia de Gregoria. Nekdanji premier naj bi senatorju leta 2006 plačal tri milijone evrov, da bi ta prestopil v njegovo stranko. De Gregori je na desnico prestopil iz skrajne leve stranke Italija vrednot, polemike okoli prestopa pa so se začele že kmalu po nastopu nove levosredinske vlade Romana Prodija leta 2006.

De Gregori je namreč glasoval proti nekaterim zakonskim predlogom vladajoče koalicije in pozneje tudi proti zaupnici Prodijevi vladi, s čimer je pripomogel k padcu vlade.

Komu mandat za sestavo vlade?
Ustanovna seja italijanskega parlamenta je predvidena za 15. marec, italijanski predsednik Giorgio Napolitano pa bo v drugi polovici meseca vodil pogovore z voditelji političnih strank v upanju, da bodo čim hitreje našli izhod iz položaja, v katerem se je znašla Italija, in oblikovali vlado.

Na podlagi teh pogovorov se bo tudi odločil, komu bo poveril mandat za sestavo nove italijanske vlade. Predčasne volitve namreč niso dale jasnega zmagovalca. Tesno večino v poslanski zbornici je prejela levosredinska koalicija Piera Luigija Bersanija, medtem ko je največ sedežev v senatu pripadlo desnosredinskemu zavezništvu Silvia Berlusconija.