Kosovske oblasti s premierjem Haradinajem na čelu so nehale nasprotovati posebnemu sodišču za vojne zločine na Kosovu (KRSJI). Foto: Reuters
Kosovske oblasti s premierjem Haradinajem na čelu so nehale nasprotovati posebnemu sodišču za vojne zločine na Kosovu (KRSJI). Foto: Reuters
Dick Marty
Švicarski politik Dick Marty je leta 2011 v Svetu Evrope predstavil odmevno poročilo o zločinih nekdanje Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Foto: EPA
Johannes Hahn
Komisar EU-ja za širitev Johannes Hahn je poudaril, da pravno zavezujoč sporazum med Srbijo in Kosovom ne pomeni nujno priznanja neodvisnosti. Foto: EPA

"Samo s spoštovanjem vladavine prava in zagotavljanjem pravičnosti za vse žrtve lahko Kosovo potrdi svojo zrelost kot država in pripravljenost na polno vključitev v Evropo in mednarodno skupnost," so v skupnem sporočilu v četrtek zapisala veleposlaništva Francije, Nemčije, Italije, Velike Britanije in ZDA na Kosovu. Ob tem so izrazili pričakovanje, da bodo kosovski voditelji držali obljubo in da bodo kosovske institucije spoštovale to zavezo.

Dodali so, da bo podpora posebnemu sodišču omogočila nadaljevanje podpore najtesnejših prijateljev in zaveznikov Kosova v času praznovanja desete obletnice razglasitve neodvisnosti, je poročal bruseljski spletni bilten EU Observer.

Kosovski premier Ramush Haradinaj je pod pritiskom veleposlanikov omenjenih držav, še posebej ameriškega predstavnika Grega Delawieja, nehal podpirati prizadevanja za ukinitev sodišča, poročanja lokalnih medijev povzema srbska tiskovna agencija Tanjug. Tudi kosovski predsednik Hashim Thaci in predsednik parlamenta Kadri Veseli sta po poročanju EU Observerja storila enako.

Obtožbe na račun OVK-ja
Priština je bila pod velikim pritiskom mednarodne skupnosti z ZDA in EU-jem na čelu, da mora oblikovati posebno sodišče, ki bo preiskalo obtožbe na račun pripadnikov nekdanje Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Ta pritisk se je okrepil po odmevnem poročilu švicarskega politika Dicka Martyja v Svetu Evrope leta 2011, ki je OVK-ju med letoma 1998 in 1999 očital hude vojne zločine nad Srbi in Romi, od ugrabitev in množičnih usmrtitev do trgovine z njihovimi organi.

KRSJI naj bi preiskal očitke Dicka Martyja, ki je v poročilu omenil tudi kosovskega predsednika Thacija in predsednika parlamenta Veselija. Priština mu je zato dolgo nasprotovala. Razlog za nasprotovanje sodišču je bil tudi, da naj bi to obravnavalo le očitke iz Martyjevega poročila, ne pa tudi zločinov, ki so jih na Kosovu zagrešili Srbi.

Posebno sodišče za vojne zločine na Kosovu ima sedež v Haagu, njegovo delovanje financira EU, je pa del kosovskega pravosodnega sistema. Delovati je začelo lani poleti, prve obtožnice pa je po poročanju medijev pričakovati ta mesec.

Dogovor pogoj za srbsko vključevanje v EU
Medtem je Evropska komisija v strateškem načrtu za Zahodni Balkan zapisala, da bi se Srbija lahko Evropski uniji pridružila do leta 2025, če bo predtem s Kosovom sklenila pravno zavezujoč dvostranski dogovor. Nekateri politični predstavniki Kosova so si to razlagali kot navodilo, da mora Srbija priznati neodvisnost Kosova, a je evropski komisar za širitev Unije Johannes Hahn v Beogradu pojasnil, da ni nujno tako ter da je možnosti veliko.

Rusija in Kitajska proti kosovski neodvisnosti
Na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov na temo Kosova je ruski predstavnik Vasilij Nebenzja dejal, da Kosovo še nima ustrezne perspektive za neodvisnost. Temu mnenju se je pridružila tudi Kitajska, ki spoštuje srbsko suverenost, medtem ko sta ameriški in francoski veleposlanik na Kosovu državo pozvala k spoštovanju pravosodja in pozvala k razrešitvi umora srbskega politika Oliverja Ivanovića.