Pogovori potekajo v predsedniški rezidenci v Minsku. Foto: EPA
Pogovori potekajo v predsedniški rezidenci v Minsku. Foto: EPA
Kijev na pogajanjih predstavlja nekdanji ukrajinski predsednik Leonid Kučma, na fotografiji zadaj desno. Foto: Reuters

Sprva je bilo sicer načrtovano, da bi se pogovori nadaljevali v petek, ko naj bi sklenili tudi dogovor za konec spopadov. Pogovori v sredo so se sicer zaključili po petih urah. Po besedah predstavnika separatistov v Donecku Denisa Pušilina so bili težavni. Zato tudi še ni mogel potrditi, ali se bodo pogovori v petek nadaljevali, kot je bilo načrtovano. "O tem se še pogovarjamo," je povedal.

Samooklicani vodja Donecka Aleksander Zaharčenko je sicer dejal, da je "drugi krog še vedno na programu". Teme naj bi bile dostava humanitarne pomoči na konfliktna območja na vzhodu države pod nadzorom proruskih separatistov ter umik težkega orožja in izmenjava ujetnikov med ukrajinskimi oblastmi in uporniki.

Ukrajinski prostovoljci preprečujejo dostavo zdravil
Organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International je obtožila ukrajinske prostovoljne enote, da preprečujejo dostavo hrane in zdravil na območja na vzhodu in povečujejo tamkajšnjo humanitarno krizo.

Rusija in separatisti zahtevajo, naj Kijev prekine gospodarsko zaporo separatističnih pokrajin Doneck in Lugansk. Po načrtih naj bi v petek dogovor o tem tudi že podpisali, a je to očitno še v zraku.

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, po koncu pogovorov v sredo nihče od udeležencev srečanja v Minsku ni bil posebno zgovoren. Ukrajinski, evropski in ruski predstavniki izjav medijem sploh niso dajali.

Pogovorov so se sicer udeležili nekdanji ukrajinski predsednik Leonid Kučma in pogajalec separatistov Pušilin, ruski veleposlanik v Ukrajini Mihail Zurabov in predstavnica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Heidi Tagliavini.

Dan pred začetkom novega kroga pogajanj v Minsku je ukrajinski parlament podprl predlog predsednika Petra Porošenka o preklicu statusa Ukrajine kot nevtralne države. Gre za ukrep v smeri približevanja zvezi Nato, kar Rusijo močno moti. Moskva sporoča, da bo ta odločitev Kijeva še dodatno zapletla stvari v Ukrajini, članice Nata pa obtoža, da Ukrajino izkorišča v boju z Rusijo.

Na tisoče mrtvih, milijon razseljenih
V Minsku so septembra sprejeli sporazum o prekinitvi ognja, ki pa se ne spoštuje. Od sprejema sporazuma petega septembra je tako po podatkih Združenih narodov umrlo že 1.357 ljudi, poroča BBC. Od začetka spopadov aprila pa je v Ukrajini umrlo že 4.707 ljudi. Ranjenih je več kot 10 tisoč. Spopadi so sicer prizadeli okoli pet milijonov ljudi, nekaj več kot milijon ljudi pa je razseljenih, tako znotraj kot zunaj Ukrajine.