Tatari so po veroizpovedi muslimani, na Krimskem polotoku danes predstavljajo 12 odstotkov prebivalcev. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Tatari so po veroizpovedi muslimani, na Krimskem polotoku danes predstavljajo 12 odstotkov prebivalcev. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Krim
Ruska vojska nadzoruje ves Krimski polotok. Foto: Reuters
Barack Obama
Obama je Putinov klic prejel med obiskom v Riadu. Foto: EPA
Vladimir Putin
Putin je v petek v Moskvi sprejel novoimenovane visoke častnike ruske vojske. Foto: Reuters
Ukrajinski vojaki
Ukrajinski vojaki so se popolnoma umaknili s Krima. Foto: EPA

"Prosim vas, da podprete začetek političnih in pravnih postopkov, ki bodo omogočili oblikovanje etnične in teritorialne avtonomije krimskih Tatarov na ozemlju, na katerem so že zgodovinsko," je pozval navzoče predsednik skupščine Refat Čubarov.

Tatari so v burni zgodovini pustili najvidnejši pečat na Krimu. Kot potomci Džingiskanovih Mongolov in poznejše Zlate horde so leta 1441 ustanovili Krimski kanat, ki je nato pod vodstvom dinastije Giraj tristo let obvladoval širšo okolico polotoka. Zaradi pomoči v boju proti grški kneževini Teodoziji na zahodu in genovskim kolonijam na jugu Krima je kanat hitro postal protektorat Otomanskega cesarstva, v okviru katerega pa je vseskozi užival najvišjo avtonomijo.

Na seji skupščine krimskih Tatarov sta bila prisotna tudi dva visoka ruska muslimanska uradnika, ki sta poskušala člane prepričati, da stkejo vezi z Moskvo. Eden med njima je bil veliki mufti Ravil Gainutdin, po rodu Tatar, ki je dejal: "Molim k Alahu, da boste sprejeli odločitev, ki bo v korist tatarskim prebivalcem na Krimu."

Tatari so sicer, zgodovinsko gledano, zelo previdni v odnosih z Rusi. Leta 1944 je predsednik Sovjetske zveze Josip Stalin ukazal množično deportacijo Tatarov s Krima v njihovo domovino, v osrednji Aziji. Na poti jih je kar polovica umrla. Preživelim in njihovim potomcem se niso dovolili vrniti na Krim vse do poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Rusija nima namena vojaško posredovati
Rusija je v soboto sporočila, da nima "nobenega namena" izvesti napada na vzhodni del Ukrajine. "Absolutno nobenega namena ali interesa nimamo, da bi prečkali ukrajinsko mejo," je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov v pogovoru za državno televizijo Rossija 1 in pojasnil, da bodo za zaščito rusko govorečega prebivalstva v Ukrajini uporabili vsa politična, diplomatska in zakonita sredstva, ki so na voljo.

Lavrov je poudaril, da se stališča Moskve in Zahoda do ukrajinske krize zbližujejo, in dodal, da obstaja možnost skupne pobude za rešitev krize, ki bi jo lahko predstavili ukrajinskemu vodstvu. Je pa zavrnil zahteve, da se Rusija odpove Krimu. "Jasno nam je, da se vsi ne strinjajo z odločitvijo Rusije, da prevzame Krim," je dejal, a opozoril, da se je velika večina krimskih volivcev na nedavnem referendumu odločila za priključitev Rusiji. Po njegovem mnenju so pozivi Zahoda k razveljavitvi te odločitve nesmiselni.

Prvi pogovor Putina in Obame po krimski krizi
Še pred objavo pogovora na televiziji se je Lavrov o Ukrajini pogovarjal z ameriškim kolegom Johnom Kerryjem. Pogovor je potekal na pobudo ZDA in je sledil telefonskemu klicu ruskega predsednika Vladimirja Putina ameriškemu predsedniku Baracku Obami. Putin in Obama sta govorila o načinih za diplomatsko rešitev krize v Ukrajini. To je bil prvi pogovor med svetovnima voditeljema, odkar so ZDA in Evropska unija začele sprejemati sankcije proti Rusiji zaradi njenega posredovanja v Ukrajini. V Beli hiši so izrecno poudarili, da je Putin poklical Obamo, ki končuje svoj obisk v Savdski Arabiji.

Kremelj je potrdil pogovor in na svoji spletni strani zapisal, da je Putin pojasnil ruska dejanja v Ukrajini, ki so bila posledica skrbi za rusko govoreče prebivalstvo po spremembi oblasti v Kijevu.

Predsednika sta govorila o ameriškem predlogu za diplomatsko rešitev, ki je bil sprejet skupaj z ukrajinskimi oblastmi in predvideva napotitev mednarodnih opazovalcev na Krimski polotok, kjer bi nadzirali pravice rusko govorečih prebivalcev ter vrnitev ruskih vojakov v njihova oporišča.

Putin se je dotaknil tudi vprašanja pretežno rusko govoreče pokrajine Pridnestrje v Moldaviji, ki leži ob zahodni meji Ukrajine in kjer so njeni voditelji pozvali k priključitvi Rusiji. Ruski predsednik je ameriškemu kolegu povedal, da tamkajšnji ljudje doživljajo gospodarsko zaporo, ki jim onemogoča gibanje in normalno poslovanje.

Putina strah skrajnežev v Ukrajini
Ruski predsednik je Obamo opozoril na "nadaljevanje divjanja skrajnežev, ki ustrahujejo miroljubne državljane, predstavnike oblasti in organe pregona povsod po državi, ne da bi bili kaznovani". Ruski predsednik je še predlagal proučitev morebitnih korakov, ki bi jih lahko storila mednarodna skupnost pri umiritvi in umiritvi razmer v Ukrajini.

Obama je v uro dolgem pogovoru Putinu odgovoril, da mora Rusija nehati krepiti svojo vojaško navzočnost ob meji z Ukrajino, kjer naj bi bilo po ameriških predvidevanjih razporejenih že najmanj 40.000 ruskih vojakov. ZDA so pripravljene na diplomatsko reševanje spora, a le če bo Rusija umaknila svoje vojake in ne bo ogrožala ozemeljske celovitosti svoje zahodne sosede.

Neimenovani predstavniki ameriških oblasti so povedali, da so Rusi ob meji vzpostavili oskrbovalne linije in med drugim namestili pripadnike posebnih enot, ki jih sestavljajo ruski vojaki z uniformami brez oznak, kakršni so sodelovali tudi pri ruskem prevzemu nadzora nad Krimskim polotokom.

Obama grozi s strožjimi sankcijami
Ameriški predsednik je ta teden skupaj z evropskimi voditelji stopnjeval pritisk na Rusijo in ob morebitnem stopnjevanju napetosti in novih ruskih posredovanjih v Ukrajini napovedal dodatne sankcije, ki bi bile usmerjene v rusko gospodarstvo. Tarča do zdaj sprejetih sankcij so posamezniki iz Putinovega kroga, ki so jim prepovedali potovanja in zamrznili premoženje.