Rahmon se še ne misli odpovedati predsedniškemu položaju. Foto: EPA
Rahmon se še ne misli odpovedati predsedniškemu položaju. Foto: EPA

60-letni Rahmon je nekdanji vodja sovjetske plantaže bombaža in je na čelu Tadžikistana že od leta 1992, z ustavnimi spremembami pa si je tlakoval pot do novega sedemletnega predsedniškega mandata na volitvah novembra prihodnje leto.

V obubožani srednjeazijski državi je le malo časopisov, medtem ko je televizijski program skrbno nadziran od oblasti, zato je splet edini prostor, kjer lahko prebivalci izrazijo svojo jezo in kritike na račun vladajočih politikov.

Državna agencija za komunikacije je onemogočila dostop do 131 domačih in tujih spletnih strani in kot razlog navedla "tehnična in vzdrževalna dela", več pojasnil pa ni bilo slišati, razen napovedi, da bo blokada verjetno trajala teden dni.

Med blokiranimi stranmi so ruska družbena spletna omrežja kot tudi domači novičarski portal in nekaj blogov.

"Vlada je službam za komunikacije ukazala, da preizkusijo blokado več deset spletnih strani naenkrat, če bi bilo to potrebno," je za Reuters napovedal neimenovani vladni vir. "Za vse je kriv november 2013," je še pojasnil.

Skrajni islam za izgovor
Gorata in večinoma muslimanska država, ki leži na glavni poti za mamila iz Afganistana do Rusije in Evrope, je bila v 90. letih priča državljanski vojni, v kateri je Moskva podprla sekularno Rahmonovo vlado v boju proti islamskih upornikom.

Kot drugi samodržci v soseščini tudi Rahmon svoje avtokratske metode opravičuje z bojem proti skrajnemu islamu, toda z represijo in revščino dosega le nasprotne učinke, saj številni mladi Tadžiki padejo v objem skrajnih idej.

Tudi v drugih nekdanjih sovjetskih republikah v srednji Aziji so avtoritarni vladarji po arabski pomladi postali pozornejši na splet in vlogo, ki so jo spletna družbena omrežja odigrala v arabskih ljudskih vstajah in v množičnih protestih v Rusiji.

Novembra so oblasti onemogočile dostop do Facebooka, saj naj bi ta širil žalitve o dolgoletnem tadžiškem voditelju. Dostop so znova omogočili po pritiskih ZDA in Evropske unije, ki sta glavna donatorja pomoči za državo, v kateri skoraj polovica ljudi živi v skrajni revščini.