Da je članstvo v evroatlantskih povezavah pomembnejše in bi morali v tem primeru privoliti tudi v spremembo imena Makedonija, se strinja le tri odstotke vprašanih Makedoncev, ki so sodelovali v javnomnenjski raziskavi Balkan Monitorja.
Veliko več podpore ima članstvo v Evropski uniji in zvezi Nato tudi na račun sprememnjenega imena države med makedonskimi Albanci, saj se jih s tem strinja 69 odstotkov.
Tako Albanci kot Makedonci se sicer strinjajo, da je članstvo v EU-ju dobro za Makedonijo. Takega mnenja je 84 odstotkov Albancev in 57 odstotkov Makedoncev.
Nezadovoljstvo nad življenjem
Veliko več skrbi prebivalcem povzroča življenjski standard, s katerim ni zadovoljnih 46 odstotkov vprašanih, kar je najvišji delež med državami v regiji, medtem ko jih tretjina meni, da se gospodarske razmere v državi kljub vsemu izboljšujejo.
Med največjimi težavami države so vprašani navedli korupcijo, vendar pa jih je skoraj polovica zadovoljnih z ukrepi vlade v obju proti organiziranemu kriminalu.
Da bo Ohridski sporazum, s katerim so avgusta leta 2001 končali spopade med albanskimi uporniki in makedonskimi oblastmi ter albanski manjšini priznali več pravic, rešil vprašanje etničnih manjšin v državi, je prepričanih več kot dve tretjini makedonskih Albancev, med Makedonci pa je takih le slaba tretjina.
Raziskava, ki so jo izvedli lani jeseni in v kateri je sodelovalo tisoč vprašanih, je pokazala, da med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami z večjim optimizmom zrejo v prihodnost predvsem nove države, kot sta Črna gora in Kosovo.
G. V.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje