Čikaški župan Rahm Emanuel in čikaška policija so skrušeno sprejeli poročilo komisije. Foto: EPA
Čikaški župan Rahm Emanuel in čikaška policija so skrušeno sprejeli poročilo komisije. Foto: EPA
Pogreb ene izmed žrtev policijskega nasilja v Chicagu. Foto: EPA
Protesti zaradi policijskega nasilja decembra lani. Protestniki so med drugim zahtevali tudi odstop župana Rahma Emanuela. Foto: EPA

njeno (neprimerno) ravnanje.

Mestne oblasti so komisijo vzpostavile po protestih zaradi policijskega nasilja in strelskih incidentov, katerih žrtve so bili pretežno temnopolti osumljenci.

Komisija v 200-stranskem poročilu ugotavlja, da nekateri policisti "niso imeli nobenega spoštovanja do svetosti življenja, ko je šlo za temnopolte posameznike". Kot navajajo, je čikaški policijski oddelek temnopolte in tiste latinskoameriškega rodu odtujil z uporabo čezmerne sile in kodeksom tišine.

Čikaška policija je tretja največja v ZDA.

Komisija je odkrila, da je bilo kar 74 odstotkov osumljencev, ki jih je policija v zadnjih letih ustrelila, Afroameričanov, čeprav ti predstavljajo samo 33 odstotkov prebivalstva Chicaga. Poročilo, ki ga je naročil čikaški župan Rahm Emanuel, ugotavlja, da sta strah manjšin in pomanjkanje zaupanja v organe pregona upravičena, in predlaga več kot sto večjih sprememb sistema. "Ni dvoma, da imamo veliko dela," priznava Emanuel, ki je ob tem dodal, da morajo imeti ljudje zaupanje v agencijo, ki je naredila revizijo policijskega vedenja.

Cilj: Izkoreniniti rasizem
Novi, temnopolti čikaški policijski načelnik Eddie Johnson si je za enega svojih glavnih ciljev zastavil izkoreninjenje rasizma znotraj policije. "Imamo rasizem v Ameriki. Imamo rasizem v Chicagu. Zato je logično, da bomo imeli do določene mere rasizem tudi znotraj našega oddelka. Moj cilj pa je, da ga izkoreninim,'' je povedal ob prisegi izkušeni Johnson.

Predsednica čikaškega policijskega odbora Lori Lightfoot na poročilo gleda kot na načrt za spremembe, policijo in mestne oblasti pa je pozvala, naj stkejo boljše odnose z meščani. "Bolečina in jeza in frustracije, ki so nam jih izrekli ljudje po vsem mestu, so nekaj, kar je treba razumeti in spoštovati. In to moramo sprejeti, če se mislimo kdaj premakniti naprej," je dejala na novinarski konferenci.

Po podatkih, ki so jih objavili prejšnji mesec, se je število umorov v Chicagu v prvih mesecih leta 2016 povzpelo kar za 84 odstotkov v primerjavi z lani. Samo do 20. marca so našteli 575 strelskih obračunov in 125 umorov - za primerjavo, v istem obdobju lani je bilo streljanj 290, umorov pa 68.

Do zamenjave na čelu policije je prišlo po večdnevnih protestih, ko je belopolti policist ubil temnopoltega najstnika Laquana McDonalda. Policist Jason Van Dyke je 17-letnega McDonalda, ki je bil sicer oborožen z nožem, z razdalje treh metrov v 13 sekundah kar 16-krat ustrelil. Zaradi vrste neupravičenih streljanj čikaških policistov je ameriško pravosodno ministrstvo odprlo preiskavo oddelka.

Dve nepotrebni smrti
Čikaške mestne oblasti so v sredo privolile tudi v plačilo odškodnine družinam ubitih temnopoltih osumljencev, Philipa Colemana in Justina Cooka. Levji delež 6,45-milijonske odškodnine bo dobila družina 38-letnega Colemana, duševno bolnega moškega, ki ga je policija prijela decembra 2012 zaradi "nasilnega vedenja" v hiši njegove matere. Obremenilni posnetek prikazuje policiste, kako vlečejo vklenjenega Colemana po tleh in ga pri tem kar 13-krat stresejo s paralizatorjem.

Coleman je sicer umrl zaradi reakcije na antipsihotično zdravilo, ki so mu ga vbrizgali v bolnišnici, a je obdukcija pokazala, da je predtem dobil hude poškodbe, vključno z več kot 50 modricami in odrgninami po celem telesu.

1,5 milijona odškodnine pa bo prejela družina 29-letnega Justina Cooka, ki je umrl za posledicami astmatičnega napada, potem ko so ga policisti septembra 2014 ustavili zaradi prevoženega rdečega semaforja. Odvetniki so trdili, da policija Cooku ni pustila uporabe inhalatorja.