Volivci oddajajo svoj glas. Foto: EPA
Volivci oddajajo svoj glas. Foto: EPA
Na premierja Victorja Ponto letijo obtožbe poskusa 'državnega udara'. Foto: EPA

Po začasnih podatkih komisije se je namreč referenduma udeležilo 45,92 odstotka volivcev, za njegovo veljavnost pa je bila potrebna več kot 50-odstotna udeležba.

Volilna komisija sicer še ni objavila podatkov o izidu glasovanja, a so dvojne vzporedne volitve po zaprtju volišč pokazale, da se več kot 80 odstotkov volivcev strinja z odstavitvijo predsednika. "Romuni so referendum razveljavili s tem, da niso glasovali," je izjavil Basescu na nacionalni televiziji, ko je oznanil, da je referendum prestal. Kmalu po zaprtju volišč je še ocenil, da so "Romuni zavrnili državni udar 256 poslancev pod vodstvom premierja Victorja Ponte".

Kljub temu je priznal, da je izgubil veliko podpore med državljani, in obljubil, da se bo zavzemal za spravo: "Romunom obljubljam, da bom, ko se bom vrnil na položaj, poskušal ustvariti vzdušje sprave v družbi. Razkoli v družbi se morajo ustaviti, ker Romunija potrebuje vso svojo energijo, da se integrira v civiliziran svet."

Romunski časniki so nedavno objavili vsebino dokumenta, ki ga je podpisal premier Victor Ponta, in predvideva še bolj radikalne posege v ustroj ustanov romunske države. Ponta je dokument podpisal le dan po obisku pri predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu. 15 strani dolgi dokument naj bi bil neke vrste sporazum med vladajočo levosredinsko koalicijo (USL) in novoustanovljenim Narodnim svetom civilne družbe (CNSC). Posrednik je bil predsednik romunskega sindikata razoroženega vojaškega kadra (SCMD) Mircea Dogaru, člani katerega so predvsem tisti, ki so jih odpustili iz službe zaradi sodelovanja z romunsko tajno službo v času komunizma Securitate in preganjanja nasprotnikov Ceausescujevega režima.

Sporni referendum
Nedeljski referendum je bil najspornejši od padca komunizma leta 1989. Na njem so volivci odločali, ali naj Basescu po odstavitvi znova zasede ta položaj ali ga dokončno izgubi. Odstavitev Basescuja je namreč parlament na predlog vladajoče levosredinske koalicije USL, ki je predsedniku očitala hude kršitve ustave, izglasoval 6. julija. V skladu z ustavo so imeli nato glede odstavitve na referendumu zadnjo besedo volivci.

Po ocenah komentatorjev pa sta bila na referendumu bolj kot usoda Basescuja na kocki usoda demokracije v Romuniji in ugled države v Evropi, saj je politična kriza v državi poslabšala kredibilnost Romunije.

Vladajoča koalicija je namreč od prevzema oblasti pred tremi meseci sprejela vrsto spornih ukrepov, katerih cilj je bil doseči odstavitev Basescuja ter omejiti neodvisnost sodstva. Oglasila se je celo EU in dosegla umik nekaterih najbolj spornih ukrepov, kot so bile omejitve pristojnosti ustavnega sodišča in spremembe referendumskega zakona, ki bi bile v škodo predsedniku države.

Basescu je postopek odstavitve označil za politično preganjanje, ki ga izvajajo njegovi nasprotniki, in svoje privržence pozval, naj se referenduma ne udeležijo.