"Institucije v Italiji imajo veliko varovalk. Če nastopi kriza, bo vlada še vedno tu," je v ponedeljek poudaril Renzi, ki je spet zatrdil, da bo v primeru neuspeha na referendumu odstopil. "Naredili bomo vse, da se bo Italija lahko spopadla z izzivi," je dejal premier in ponovno pozval volivce, naj podprejo predlagano reformo ustave. Po njegovih besedah bo država v primeru potrditve predloga "absolutno močnejša".

Renzi je prihodnost Italije, tretjega največjega gospodarstva v evroobmočju, označil za dobro. "Italija ima prihodnost, naša preteklost je čudovita, toda to ni dovolj. Italija ni muzej in preteklost," je dejal.

Vlada trdi, da bodo ustavne reforme državi, v kateri se je v 70 letih zamenjalo 63 vlad, prinesle večjo stabilnost. Z reformami bi namreč skrčili pristojnosti senata oziroma bi ga zamenjali z zbornico predstavnikov pokrajin. Izvoljeni predstavniki ljudstva tako ne bi več mogli strmoglavljati vlad in trajno zavirati zakonskih predlogov.

Kritiki se na drugi strani bojijo, da bo ustavna reforma ogrozila ločitev oblasti, opozarjajo pa na nevarnost prevelike koncentracije moči. Dežele bi namreč izgubile del pristojnosti, s čimer bi se okrepila moč vlade v Rimu.

Brexit, Trump, Renzi?
Več anket kaže, da bo predlog sprememb na referendumu 4. decembra padel. Po zakonu ankete ne smejo biti objavljene v zadnjih dveh tednih kampanje, a vsaj 40 anket, objavljenih pred 18. novembrom, je kazalo, da nasprotniki predlaganih sprememb vodijo za 11 odstotnih točk. 25 odstotkov volivcev in volivk je bilo takrat še neodločenih.

V primeru zavrnitve predloga bi bil to tretji upor volivcev proti esteblišmentu v večji zahodni državi, poroča Reuters, ki spominja na referendumsko odločitev o izstopu iz EU-ja v Veliki Britaniji in izvolitev Donalda Trumpa za predsednika v ZDA.

Kaj pa banke?
Vlagatelji se bojijo, da bi Renzijev odstop povzročil politično nestabilnost in okrepil stranke Gibanje petih zvezd, ki poziva k referendumu o članstvu Italije v evroobmočju. V primeru politične nestabilnosti bi se posledice čutile tudi v bančništvu. Italijanske banke imajo za okoli 360 milijard evrov slabih posojil, kar je okoli 40 odstotkov vseh slabih posojil v evroobmočju. Več bank je v slabem finančnem stanju. Vrednost delnic tretje največje posojilodajalke, banke Monte dei Paschi di Siena, so najnižje v zgodovini, pojavljajo pa se skrbi, da banki naslednjič ne bo uspelo zbrati pet milijard evrov, ki jih potrebuje v skladu z načrtom reševanja, dogovorjenim z Evropsko centralno banko (ECB).

Vlagatelji naj namreč v razmerah politične nestabilnosti ne bi prispevali sredstev, kar bi pomenilo, da bi morala posredovati država. Propad banke Monte dei Paschi di Siena bi po mnenju analitikov škodoval zaupanju v celotni bančni sistem v državi in sprožil veliko krizo, ki bi uničila več posojilodajalcev.

ECB naj bi bil pripravljen začasno povečati odkup italijanskih državnih obveznic, če bo izid referenduma močno povišal stroške zadolževanja Italije, najbolj zadolžene članice evroobmočja, še poroča Reuters.