Haaško sodišče je presodilo, da je bil namen likvidacije Jukosa uničenje podjetja, ne pa povračilo domnevno utajenih davkov. Foto: EPA
Haaško sodišče je presodilo, da je bil namen likvidacije Jukosa uničenje podjetja, ne pa povračilo domnevno utajenih davkov. Foto: EPA
Delničarji Jukosa so sprva zahtevali 100 milijard dolarjev odškodnine. Foto: Reuters
37 milijard za delničarje propadlega Jukosa

S tem je sodišče končalo pravdo, ki je trajala od leta 2005. V Moskvi so že napovedali, da bodo za obrambo svojih interesov uporabili vsa pravna sredstva.

Argument tožečih delničarjev koncerna je bil, da namen likvidacije Jukosa po obsodbi njegovega lastnika in milijarderja Mihaila Hodorkovskega ni bil povračilo domnevno utajenih davkov, temveč uničenje podjetja. Najpomembnejši del Jukosa je po njegovi likvidaciji kupilo državno naftno podjetje Rosneft.

Delničarji so sicer sprva zahtevali 100-milijardno odškodnino. Sodišče v nizozemski prestolnici je upoštevalo njihov argument. Operacijo ruskih oblasti je označilo za prisilno razlastitev Jukosovih delničarjev.

Zmagoviti nekdanji delničarji sicer trdijo, da jim odločitev arbitražnega sodišča omogoča, da del ruskega premoženja zamrznejo kot zavarovanje. A predtem imata obe strani možnost, da se na odločitev pritožita pred navadnim nizozemskim sodiščem.

Rusija: Politično motivirana razsodba
Uradna Moskva je v odzivu na odločitev sodišča že sporočila, da bo za obrambo svojih interesov uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva in se bo pritožila."Ruska federacije je opozorila na resne napake pri odločanju arbitražnega sodišča. Rusija bo spodbijala odločitev sodišča na sodiščih na Nizozemskem," so sporočili iz ruskega finančnega ministrstva, ki je tudi dodalo, da gre za politično motivirano odločitev.

Hodorkovski izpuščen po desetih letih zapora
V središču te zgodbe je Hodorkovski, ki pa se je od procesa distanciral. Decembra lani so ga ruske oblasti po več kot desetletju za zapahi izpustili, potem ko ga je pomilostil ruski predsednik Vladimir Putin. Malo pozneje so izpustili tudi njegovega poslovnega partnerja Platona Lebedeva.

Nekdanji prvi mož Jukosa je bil zaprt od leta 2003. Leta 2005 so na prvem sojenju odločili, da je kriv davčne utaje in goljufije, na drugem sojenju leta 2010 pa še poneverbe. Obe sojenji leta 2005 in 2010 sta bili deležni ostrih kritik na Zahodu, češ da sta politično motivirani. Evropsko sodišče za človekove pravice je maja 2011 odločilo, da so bile Hodorkovskemu po aretaciji kršene človekove pravice.

Državna odškodnina, ne iz žepov Putinovih oligarhov
"Fantastično je, da bodo Jukosovi delničarji dobili priložnost za odškodnino,"
je dejal. Obenem pa je obžaloval dejstvo, da bo odškodnino prišla iz državnih sredstev in ne iz žepov "mafije s povezavami do oblasti" ter "Putinovih oligarhov". Ti so namreč po prepričanju Hodorkovskega oropali nekdaj uspešno podjetje.

37 milijard za delničarje propadlega Jukosa