V odzivu na izjave predstavnikov ameriških oblasti, da bi moral Washington razmisliti o dobavi orožja Ukrajini, je tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva dejal, da bi ta sprememba politike pomenila resen dejavnik destabilizacije, ki bi pomembno vplival na ravnovesje sil na območju.

Zahodne države obtožujejo Rusijo, da z orožjem podpira proruske upornike v boju proti ukrajinskim silam in da je na vzhod Ukrajine, ki je pod nadzorom upornikov, poslala tudi svoje vojake z napredno oborožitvijo, kar pa v Moskvi odločno zanikajo in zatrjujejo, da se na strani nasprotnikov oblasti v Kijevu bojujejo le prostovoljci iz Rusije.

Krhko premirje
Kljub na začetku septembra sklenjenemu premirju na vzhodu Ukrajine v spopadih vsak dan v povprečju umre 13 ljudi. Obeti za mir so zato zelo minimalni. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Zejd Al Husein je sporočil, da je od 5. septembra, ko je bil dosežen dogovor o premirju med uporniki in vladnimi silami, v spopadih umrlo skoraj tisoč ljudi. Naraslo je tudi število razseljenih - sredi septembra jih je bilo tako še nekaj več kot 275.000, v sredo pa so jih našteli že 466.000.

"Seznam žrtev kar naprej raste. Civilisti, vključno z ženskami, otroki, manjšinami in nizom občutljivih posameznikov in skupin še naprej trpijo posledice političnega zastoja v Ukrajini," je v izjavi sporočil Al Husein.

Vključno z 298 žrtvami julijskega strmoglavljenja letala nad vzhodom Ukrajine je bilo od sredine aprila vsega skupaj na območju ubitih že 4317 ljudi. Med njimi je nekaj manj kot 1200 ukrajinskih vojakov. Na območju Donecka je bilo medtem ubitih nekaj več kot 1700 civilistov in pripadnikov oboroženih skupin, vključno z 22 otroki, na območju Luganska pa 850 civilistov in pripadnikov oboroženih skupin, vključno s 14 otroki.

V Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) so pesimistični glede obetov za mir na vzhodu Ukrajine, vendar ne vidijo druge poti kot spoštovanje premirja.