Husein se je rodil v osrednjem iraškem mestu Tikrit leta 1937, njegovo otroštvo pa je bilo zaznamovano s tiranskim očimom, ki je mladega Sadama neprestano pretepal, kar je na njem pustilo posledice vse življenje. Stranki Baath se je Husein pridružil leta 1956, njegove vrline pa so mu omogočile hiter vzpon na politični lestvici.

Zaradi sodelovanja v spodletelem atentatu na diktatorja generala Abdula Karima Kasema, med katerim je bil ranjen v nogo, pa je moral za štiri leta zbežati v Egipt. V odsotnosti je bil obsojen na smrt. Po Kasemovem padcu se je Husein vrnil v Irak in leta 1968 že postal drugi najpomembnejši mož za generalom Ahmadom Hasanom Al Bakrom. Julija 1979 ga je Huseinu uspelo vreči z oblasti, sam pa je prevzel položaja voditelja revolucionarnega sveta in poveljnika vojske. Začela se je vladavina nasilja, ki je Huseina obdržala na oblasti vse do leta 2003.

Husein - voditelj vseh Arabcev
Husein se je razglasil za novega voditelja in prvaka vseh Arabcev in je sunite, ki predstavljajo le manjši del Iračanov, postavil na vodilne položaje, medtem ko je začel ostro zatirati večinske šiite in Kurde.

Pri vladavini se je oprl na vojsko in široko razvejano mrežo obveščevalnih služb. Bil je znan kot paranoik in nečimrnež. Njegovi kipi so stali po vsem Iraku, ponovno je pozidal celo palačo kralja Nebukadnezerja, v opeke pa dal vtisniti svoje ime. Ker se je bal nasprotnikov, ni niti dve noči zapored spal na istem mestu, vedno pa je imel tudi do osem dvojnikov, ki so namesto njega opravljali ceremonialne obveznosti v javnosti.

Že leta 1980 je Husein začel krvavo pustolovščino v sosednjem sunitskem Iranu, ki je leto prej doživel islamsko revolucijo.

Iraške čete so pod pretvezo varovanja države pred šiitsko revolucijo vdrle na zahod Irana in začela se je osemletna krvava vojna, ki je zahtevala okoli milijon življenj.

ZDA so Huseina podpirale
V vojni je imel tiho podporo ZDA, ki so ga zalagale z orožjem in vojaškim znanjem, ob čemer se niso zmenile za poročila človekoljubnih organizacij o nasilju, ki ga je Husein izvajal nad domačim prebivalstvom. V oči je še posebej bodel pokol v šiitski vasi Dudžail julija leta 1982, ko so Huseinove enote pobile 148 ljudi zaradi spodletelega atentata nanj, in zaplinjenje okoli 5.000 Kurdov v vasi Halabja marca 1988.

Po podpisanem premirju z Iranom je Husein nadaljeval politiko, s katero je želel prevzeti glavno vlogo v regiji. V ta namen je začel razvijati jedrsko, biološko in kemično orožje.

Napad na Kuvajt
Zaradi gospodarske izčrpanosti države, ki ima sicer tretje največje dokazane rezerve nafte na svetu, se je odločil za napad na sosednjo državico Kuvajt, z nafto četrto najbogatejšo državo na svetu. Napad je bil kaplja čez rob, ki je zahodne zaveznike prepričala, da je treba Huseina na vsak način ustaviti. Januarja 1991 se je začela nekajtedenska koalicijska vojaška operacija Puščavski vihar, ki se je za Huseinove enote in infrastrukturo končala porazno.

Husein se je moral umakniti iz Kuvajta, medtem pa je ostro zatrl poskus upora šiitov in Kurdov, ki jim Zahod kljub prvotnim obljubam ni priskočil na pomoč. Zahod je začel izvajati oster nadzor nad iraškim zračnim prostorom, Huseina pa prisilil v uničenje vsega orožja za množično uničevanje.

Ostre gospodarske sankcije so z naravnimi viri bogato državo povsem osiromašile, medtem pa se je Husein spopadal tudi s težavami v družini. Dal je umoriti moža svojih dveh hčera, ki sta najprej pobegnili iz Iraka, a sta se nato morali vrniti v državo.

Bush z željami po spremembah v Iraku
Po prihodu Georgea Busha ml. na oblast so ZDA začele pošiljati vse močnejše signale o potrebi po spremembi režima v Iraku. Po napadih 11. septembra 2001 so ZDA državo uvrstile v družbo malopridnih in začele izpostavljati namige, da je Husein povezan s teroristično mrežo Al Kaida in da kljub prepovedi nadaljuje razvoj orožja za množično uničevanje. Novembra 2002 so se inšpektorji ZN-a vrnili v Irak, vodja inšpektorjev Hans Blix pa je poročal, da Irak sodeluje z njimi in da sledu o orožju, s katerim naj bi Husein zavladal regiji, ni.

Kljub temu in brez dovoljenja ZN-a so se ZDA in Velika Britanija odločile marca 2003 napasti Irak. Bagdad je padel 9. aprila, Husein pa je izginil brez sledu. Pri Mosulu so julija zavezniku ubili Huseinova sinova Udaja in Kusaja, Huseina pa so v podzemnem skrivališču pri njegovem rojstnem Tikritu našli šele decembra istega leta.

Huseinov konec
Konec junija 2004 so ga Američani predali v roke iraških oblasti, ki so nemudoma začele sodni proces, julija 2005 pa vložile obtožnico za pomor v Dudžailu. V burnem sojenju njemu in njegovim najtesnejšim sodelavcem so ga novembra 2006 spoznali za krivega in ga obsodili na smrt z obešanjem, prav tako pa tudi njegovega polbrata Barzana Al Tikritija, nekdanjega šefa obveščevalcev, in Avada Hameda Al Bandarja, glavnega sodnika revolucionarnega sodišča. Iraško vrhovno sodišče je 25. decembra zavrnilo pritožbo in postalo je jasno, da so ure nekdanjemu okrutnemu diktatorju štete.

Andrej Leban