Ashtonova in Džalili sta bila zadovoljna s pogovori. Foto: EPA
Ashtonova in Džalili sta bila zadovoljna s pogovori. Foto: EPA
Iran
Iran vztraja, da je njegov jedrski program namenjen proizvodnji elektrike. Foto: Reuters

Šest svetovnih velesil in Iran so v Carigradu zaključili prve pogovore o iranskem jedrskem programu po 15 mesecih.

ZDA, Velika Britanija, Francija, Kitajska, Rusija in Nemčija upajo, da bodo s Teheranom dosegle dogovor, ki bo omilil napetosti zaradi spornega jedrskega programa v regiji.

To so bili prvi pogovori o spornem iranskem jedrskem programu po januarju 2011, ko strani nista dosegli soglasja, kar je vodilo v več mesecev zaostrovanj in napetosti med Teheranom in Zahodom.

Na pogovorih v Carigradu so se dogovorili, da bo naslednji krog pogajanj potekal 23. maja v Bagdadu.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko Catherine Ashton je bila zadovoljna s pogovori, ki jih je označila kot "konstruktivne in koristne". Prihodnji pogovori bodo potekali po "načelu korak za korakom in načelu recipročnosti".

Po njenih besedah ima Iran pravico do miroljubnega jedrskega programa, za prihodnja pogajanja pa mora biti glavni temelj sporazum o neširjenju jedrskega orožja.

Glavni iranski jedrski pogajalec Said Džalili je po pogovorih povedal, da so ti temeljili na sodelovanju in so bili "zelo uspešni". "Priča smo bili napredku, bile so razlike v stališčih, toda točke, o katerih smo se strinjali, so bile pomembne," je dejal.

Od prihodnjih pogovorov Džalili pričakuje, da bodo gradili na utrjevanju medsebojnega zaupanja, kar bo vzbudilo v Irancih več zaupanja.

Obama: To je zadnja priložnost za diplomacijo
Zahodne države od iranskih predstavnikov zahtevajo, da Teheran zapre jedrski obrat v bližini kraja Fordo, omeji bogatenje urana na največ 20 odstotkov in iz države odstrani višje obogateni uran.

Iran trdi, da je bogatenje urana njegova pravica in da je njegov jedrski program namenjen izključno v miroljubne namene za proizvodnjo elektrike. Zahodne države menijo, da je le krinka za razvoj jedrskega orožja.

Ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton je dejala, da mora Iran ''jasno dokazati, da je opustil bogatenje urana v vojaške namene''. Medtem je ameriški predsednik Barack Obama nove pogovore z Iranom v Turčiji opisal kot ''zadnjo priložnost za diplomacijo''.

Tako meni tudi Izrael, ki napoveduje, da bo, če se Iran ne bo odpovedal svojemu jedrskemu programu, tega napadel. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da ne bo dopustil, da bi bili Izraelci v strahu, in namignil, da je njegova država pripravljena odgovoriti Iranu tudi z orožjem, če bo diplomaciji spodletelo.

A pot do dogovora naj bi bila trnova, saj je iranska delegacija do zdaj predloge zahodnih držav označila kot razočaranje, ki so Iranu odvzeli pogum.