Izredno stanje v Belfastu. Foto: EPA
Izredno stanje v Belfastu. Foto: EPA

Po navedbah policije gre za najhujše spopade med skupinama, ki izbruhnejo vedno pred vsakoletnim tradicionalnim pohodom protestantov 12. julija.
Nasilje je izbruhnilo v ponedeljek zvečer, ko so zamaskirani moški iz vrst Ulstrskih prostovoljnih sil (UVF) začeli napadati domove v majhni katoliški skupnosti Short Strand v pretežno protestantskem delu Belfasta. V ulične spopade je bilo vpletenih okoli 500 ljudi. Prišlo je tudi do streljanje, pri čemer sta bila ranjena dva človeka.

Nasilje se je na območju nadaljevalo tudi v torek zvečer, pri čemer je število udeleženih naraslo na 700. Povečini zamaskirani moški so metali molotovke, dimne granata in kamne, tudi na policijo. Strelni naboj je v nogo ranil fotografa britanske agencije Press Association.

Obsodbe nasilja
Župan Belfasta Niall O'Donnghaile je razmere označil za "napete in nevarne", za neizzvano nasilje pa okrivil protestante. Protestantski voditelji po drugi strani trdijo, da se je skupina protestantov maščevala za predhodne napade katoliške mladine na protestantske domove.

Nasilje sta obsodila tako severnoirski prvi minister Peter Robinson iz Demokratične unionistične stranke (DUP) kot njegov namestnik Martin McGuinness iz katoliškega Sinn Feina. Kot je dejal Robinson, je v času, "ko se številni trudijo zgraditi boljšo in svetlejšo prihodnost za vse na Severnem Irskem, veliko razočaranje videti tovrstno nasilje". McGuinness pa je menil, da je "majhna manjšina posameznikov očitno odločena porušiti ravnotežje v naši skupnosti", a jim ne bodo dovolili, da območje povlečejo nazaj v preteklost.

Napetosti med katoličani in protestanti se vsako leto okrepijo pred 12. julijem, ko se protestanti iz reda oranovcev s pohodi spominjajo zmage protestantskega kralja Viljema Oranskega nad katoliškim kraljem Jakobom II. v bitki pri Boyni 12. julija 1690.