Olaf Scholz in Ši Džinping. Foto: Reuters
Olaf Scholz in Ši Džinping. Foto: Reuters

Ši je v pogovoru s Scholzem dejal, da Kitajska ni stranka ali udeleženka v ukrajinskem konfliktu. Kitajska se je po njegovih besedah vselej zavzemala "za mirovna pogajanja na svoj način". Peking podpira mednarodno mirovno konferenco "ob ustreznem času", vendar bi morali Rusija in Ukrajina pristati nanjo, je dejal Ši.

Medtem ko je Moskva že odpovedala udeležbo na v juniju načrtovani konferenci v Švici, katere namen je zagnati mirovni proces za Ukrajino, se Peking na vabilo še ni odzval.

Scholz pa je Šiju dejal, da imata "ruska agresivna vojna v Ukrajini in rusko oboroževanje zelo pomemben negativen vpliv na varnost v Evropi". Scholz je sicer že pred pogovori v Pekingu sporočil, da bo s Xijem govoril o "pravičnem miru" v Ukrajini.

Kitajska velja za tesno zaveznico Rusije in je bila že večkrat tarča kritik, ker noče obsoditi Moskve zaradi njene agresije proti Ukrajini. Poleg tega na kitajska podjetja letijo obtožbe, da Rusiji dobavljajo t.i. blago z dvojno rabo, ki se lahko uporablja v civilne in vojaške namene.

Ši je Scholzu tudi predstavil štiri načela za preprečitev, da bi ukrajinska kriza ušla izpod nadzora, in za ponovno vzpostavitev miru. Peking v njih poziva k politični rešitvi konflikta, ki pa bi po mnenju Zahoda lahko Rusiji omogočila, da zadrži velik del ozemlja, ki ga je zasedla v Ukrajini.

Scholz na ogledu raziskovalnega projekta za nadzor kakovosti vode v Čongčingu. Foto: Reuters
Scholz na ogledu raziskovalnega projekta za nadzor kakovosti vode v Čongčingu. Foto: Reuters

Gospodarski odnosi v ospredju srečanja

Nemški kancler je ob začetku srečanja izpostavil tri teme pogovorov s kitajskim predsednikom, ob Ukrajini tudi podnebne spremembe in gospodarsko sodelovanje. Na Kitajsko je namreč prispel v spremstvu močne gospodarske delegacije.

Ši je kanclerja posvaril pred gospodarskimi zaščitnimi ukrepi. Nemčija in Kitajska sta po besedah Xija odvisni od industrije in podpirata prosto trgovino. "V tem smislu bi se morali obe strani varovati pred porastom protekcionizma," je opozoril.

Nemška vlada je lani poleti predstavila strategijo o Kitajski 2023, katere cilj je zmanjšati odvisnost od drugega največjega svetovnega gospodarstva v kritičnih gospodarskih sektorjih in s tem zmanjšati tudi tveganje za Nemčijo.

Ši je dejal, da sodelovanje med Nemčijo in Kitajsko ne predstavlja tveganja, ampak je "jamstvo za stabilnost odnosov". Pri tem je kot primer navedel sektorje, kot sta strojegradnja in avtomobilska industrija, ki sta na Kitajskem tradicionalno močno zastopani.

Nedavno je odmevala preiskava Evropske komisije glede kitajskih subvencij za električna vozila. Globalne trge namreč po navedbah komisije preplavljajo cenejša kitajska električna vozila.

Vendar v Pekingu to vidijo drugače. Kitajski izvoz električnih vozil, litijevih baterij in fotovoltaičnih izdelkov je obogatil svetovno ponudbo in prispeval k globalnemu odzivu na podnebne spremembe, je dejal Ši.

Ši in Scholz sta se dotaknila tudi razmer na Bližnjem vzhodu, pri čemer sta podprla pogajanja na podlagi rešitve dveh držav za rešitev spora med Izraelci in Palestinci, je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo.

Scholz ima v okviru tridnevnega obiska na Kitajskem, ki je njegov drugi za časa njegovega mandata, danes na programu tudi srečanje s kitajskim premierjem Li Čiangom.