Vladajoča koalicija na Koroškem je dosegla dogovor o reformi deželne ustave, ki med drugim zadeva tudi slovensko manjšino, saj bo ta po novem v ustavi izrecno omenjena. Kompromis so sklenili socialdemokrati (SPÖ) koroškega glavarja Petra Kaiserja ter koalicijski ljudska stranka (ÖVP) in Zeleni.

Ljudska stranka popustila pri izrazoslovju
Slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem reforma prinaša izrecno omembo v deželni ustavi. O točni formulaciji so se stranke dolgo pogajale, na koncu pa so le dosegle kompromis. ÖVP je prvotno vztrajal, da bi bil v ustavi govor samo o avtohtoni narodni skupnosti, in ne izrecno o slovenski manjšini, a je na koncu očitno popustil.

Enakovredna skrb tudi za slovensko govoreče
V ustavi bo po novem pisalo, da se dežela Koroška izreka za vedno večjo jezikovno in kulturno raznolikost ter da je treba spoštovati, varovati in podpirati jezik, kulturo, tradicijo in kulturno dediščino. "Skrb dežele in občin velja enakovredno tako nemško kot slovensko govorečim prebivalcem dežele," bo še zapisano.

Pomembne sistemske spremembe ustave
Gre za simbolno potezo, a prelomnega značaja. Bistvo ustavnih reform je sicer drugje - v odpravi sedanjega načela proporcionalnosti pri oblikovanju deželne vlade. Gre za sistem, po katerem vse v deželnem zboru zastopane stranke v skladu s svojo močjo oz. številom poslancev imenujejo člane vlade. V praksi sicer to pravico dejansko dobijo le večje, in ne vse stranke.

Reforma prinaša tudi vrsto drugih novosti. Med drugim bo v prihodnje za odstavitev člana deželne vlade v deželnem zboru zadostovala že navadna večina, zapisana je zahteva, da morata biti ob glasovanju za samorazpustitev v deželnem zboru navzoči vsaj dve tretjini poslancev, deželni zbor dobiva pravico, da razpiše referendum, in še marsikaj drugega.