V eksplozijah v južnem predmestju Damaska je umrlo najmanj 60 ljudi, od tega okoli 25 šiitskih borcev. Odgovornost je v izjavi za javnost prevzela samooklicana Islamska država. Foto: Reuters
V eksplozijah v južnem predmestju Damaska je umrlo najmanj 60 ljudi, od tega okoli 25 šiitskih borcev. Odgovornost je v izjavi za javnost prevzela samooklicana Islamska država. Foto: Reuters
Mošeja Sajida Zajnab v južnem predmestju Damaska - šiitsko svetišče
Mošeja Sajida Zajnab velja za izredno simbolično mesto sirskega konflikta, saj tuji šiitski borci uradno prihajajo v Sirijo ravno zaradi obrambe svetišča. Zaradi tega pa je zbirališče šiitskih romarjev že večkrat bilo tarča terorističnih napadov različnih uporniških skupin, nazadnje februarja lani. Foto: Reuters
false
V Ženevo so prispeli tako pogajalci vladne kot opozicijske strani, vendar so mirovni pogovori pod velikim vprašanjem. Foto: EPA
false
Pogovori v Ženevi potekajo pod pokroviteljstvom ZN-a. Na sliki odposlanec svetovne organizacije za Sirijo Steffano de Mistura. Foto: EPA
Napad IS-ja v Damasku

Medtem ko se v Ženevi išče rešitev za mirovne pogovore, vojna v Siriji poteka naprej. Na južnem obrobju glavnega mesta Damask je v pretežno šiitski soseski odjeknilo več eksplozij, v katerih je umrlo najmanj 60 ljudi, več kot 100 jih je bilo ranjenih. Z objavo na spletnih kanalih je odgovornost za smrtonosni napad prevzela t. i. Islamska država.

Zaščita svetišča povod za prihod tujih šiitskih milic
Napad je bil izveden blizu svetišča Sajide Zajnab, kjer je grob ene od vnukinj preroka Mohameda, zaradi česar tja kljub vojni romajo številni šiiti. V času iraško-iranske vojne je Sajida Zajnab zaradi nedostopa Karbale in Nedžafa postala celo osrednji romarski cilj za dvanajstniške šiite iz Irana. Svetišče Sajide Zajnab velja za izredno simbolično tarčo, saj je zaščita romarskega središča namreč uradni izgovor oz. povod za udeležbo šiitskih milic iz Libanona, Iraka in Afganistana v državljanski vojni na strani režima Bašarja Al Asada.

Pogajanja pod vprašajem
Medtem pa v Ženevi poteka pogajalska vojna. Potem ko je glavno sirsko opozicijsko zavezništvo le prispelo v Švico, kjer naj bi se udeležilo mirovnih pogovorov, zdaj grozi z odhodom, če se vladne zapore in obstreljevanja ne bodo prenehali.

Predstavniki so pod pritiskom ZDA in Savdske Arabije v soboto le privolili v sodelovanje na pogovorih v Ženevih, ki potekajo pod pokroviteljstvom Združenih narodov, a bodo, kot so dejali, odšli, če se bodo "zločini" vlade predsednika Bašarja Al Asada nadaljevali, poroča Al Džazira. Predstavnik opozicijske pogajalske skupine Salem Al Meslet je tako dejal, da si želijo uspešnih pogovorov, a da "na strani režima ni nobene resnosti".

V nedeljo se bodo tako pogajalci opozicije sešli z odposlancem ZN-a za Sirijo Steffanom de Misturo na temo pogojev za vključitev v pogajanja. Opozicija med drugim zahteva, naj vladne sile umaknejo zapore območij pod nadzorom opozicije in končajo njihovo obstreljevanje. Poleg tega mora vlada izpustiti zapornike, pravi opozicija.

"Prioriteta je končati trpljenje sirskega ljudstva," je dejal Al Meslet. "Če bomo videli, da se te zahteve izpolnjujejo, da se med drugim tovornjakom s pomočjo dovoli vstop na oblegana območja, bomo to sprejeli kot znak dobre volje." Če ZN in svetovne sile ne bodo "ustavili teh kršitev", bo opozicijska delegacija iz Ženeve odšla, je dejal koordinator opozicijske skupine Riad Hidžab.

Posredna pogajanja
Dan pred predstavniki opozicije so v Ženevo prispeli tudi delegati Al Asadove vlade. Pogovori v Ženevi med predstavniki sprtih sirskih skupin so del mirovnega načrta, ki so ga novembra sprejele svetovne sile, ki v sirski vojni podpirajo različne strani. Pogovori naj bi potekali posredno, tako da bodo predstavniki nasprotujočih si strani v različnih prostorih, pogovori bodo potekali prek posrednikov. Mirovni proces naj bi v 18 mesecih privedel do volitev, prihodnost predsednika Al Asada, čigar položaj je močno okrepila vključitev Rusije v vojno, pa ni določena.

Gre za prve takšne pogovore po dveh propadlih poskusih leta 2014. V zadnjih petih letih je v Siriji umrlo več kot četrt milijona ljudi, več milijonov pa je razseljenih. Ogromno jih je zatočišče poiskalo tudi v Evropi.

Vojna poteka naprej
V soboto pa je blizu mesta Alep na severu v domnevno ruskih zračnih napadih na položaje upornikov umrlo najmanj 15 ljudi, več deset jih je bilo ranjenih. Na zahodu države naj bi uporniki prevzeli nadzor nad več nadzornimi točkami okoli mesta Hama. Gre za pokrajino, kjer si nadzor delijo uporniki in vladne sile.

Proti jugu, v mestu Madaja, pa prebivalci kljub dostavi pomoči 11. januarja še naprej stradajo, primanjkuje jim tudi zdravstvenih potrebščin, sporočajo Zdravniki brez meja. Ta človekoljubna organizacija je še sporočila, da je v mestu od vstopa treh konvojev s pomočjo umrlo najmanj 16 ljudi. Podhranjenih je še okoli 320 ljudi, od tega 33 grozi smrt, če ne bodo ustrezno zdravljeni.

Napad IS-ja v Damasku