"Stanje je izredno resno," je dejal predstavnik Unicefa Christophe Bouilerac, po poročanju dpa. Doslej so tako vladne kot tudi opozicijske sile humanitarnim organizacijam onemogočale dostop do obleganih območij, v četrtek pa je sirska vlada Bašarja Al Asada privolila v pomoč. Dostaviti jo nameravajo "v prihodnjih dneh", so sporočili z Visokega komisariata ZN-ja za človekove pravice (UNCHR).

Oblegane enklave, kjer bi moralo vladati premirje
Poleg Madaje naj bi Združeni narodi sicer pomoč dostavili še prebivalcem vasi Fuaja in Kafraja na severozahodu Sirije. Medtem ko sta Madaja in bližnji Zabadani v gorah ob meji z Libanonom v rokah upornikov ter ju oblegajo režimske sile in šiitska milica Hezbolah, sta Fua in Kefraja v provinci Idlib v rokah vladnih sil, a ju obkoljujejo uporniški borci iz koalicije Vojske osvojitve, v kateri imata glavno besedo salafistično gibanje Arar al šam in sirska veja Al Kaide Fronta Nusra. Fua in Kefraja sta večinsko šiitsko naselji, dvanajstniki sicer v Siriji predstavljajo samo dober odstotek prebivalstva, zato je Iran prevzel odgovornost in se dogovoril za premirje s sunitskimi salafisti.

Gre sicer za mesta in vasi, ki so bili del septembrskega zgodovinskega dogovora o prekinitvi nasilja in dostavi humanitarne pomoči na nekaterih območjih v Siriji. V Madajo je pomoč nazadnje prišla oktobra lani z 20 tovornjaki Rdečega polmeseca, od takrat pa je ta kraj nedostopen za humanitarno pomoč.

V Siriji 15 obleganih krajev s 400 tisoč ljudmi
Na spletu so zakrožili posnetki vidno shiranih ljudi v Madaji, kar je sprožilo val ogorčenja po svetu. Prihajajo tudi kredibilne, a neodvisno še nepotrjene informacije o tem, da zaradi pomanjkanja hrane in zdravil že tudi umirajo. ZN je decembra sporočil, da v Siriji 4,5 milijona ljudi živi na območjih, ki jih pomoč le stežka doseže. Od tega jih 400.000 živi v 15 obleganih krajih, ki so od pomoči popolnoma odrezani.

Turčija uvedla vizume za Sirce iz tretjih držav
Sirci, ki v Turčijo pripotujejo iz tretjih držav, od danes potrebujejo vizum. S tem naj bi zajezili prihode sirskih državljanov v Turčijo prek Libanona in Egipta, je sporočilo turško zunanje ministrstvo. Ankara, kot poudarjajo, še vedno vztraja pri politiki odprtih vrat, saj lahko v Turčijo po kopenski poti Sirci še vedno pridejo brez vizuma. V Turčiji je sicer več kot 2 milijona oz. polovica vseh beguncev, ki so zapustili Sirijo.

Džihadist IS-a umoril lastno mater
Pripadnik džihadistične samooklicane Islamske države je v Siriji usmrtil lastno mater, potem ko ga je prosila, naj zapusti to skrajno skupino, so sporočili iz priznane aktivistične skupine "Rako koljejo neslišno". 21-letni Ali Sakr je po navedbah prič svojo mater Leno al Kasem obtožil odpadništva od vere, kar se po drakonski interpretaciji v kalifatu kaznuje s smrtno kaznijo. Sin je tako mater umoril pred pošto v Raki, ki velja za prestolnico IS-ja v Siriji in kjer je bil pred letom in pol razglašen džihadistični kalifat.

Nemška letala že na izvidniških nalogah
Medtem sta dve nemški izvidniški letali tornado danes prvič preleteli položaje skrajne skupine Islamska država (IS) v Siriji in Iraku. Po opravljeni nalogi sta se že vrnili v Natovo letalsko bazo v turškem Incirliku. Nemčija naj ne bi bombardirala položajev IS-ja, temveč je zadolžena za izvidniške naloge in določanje ciljev.

Bo Ženeva žrtev savdsko-iranske krize?
Počasi se sicer bliža 25. januar, ko bi se morala v Ženevi začeti pogajanja za vzpostavitev prekinitve ognja, kar bi odprlo možnosti za politično rešitev državljanske vojne v Siriji. V slabih petih letih je v vojni, ki se je začela s poulično revolucijo proti režimu in je prerasla v regionalni spopad, kjer merijo moči sosednje države in svetovne sile, umrlo okoli 250 tisoč ljudi, polovica Sircev je morala zapustiti domove, več kot 4,5 milijona ljudi pa je pobegnilo v tujino.

A zaostrovanje razmer med Savdsko Arabijo in Iranom ogroža uspeh pogovorov še pred njihovim formalnim začetkom. Riad in Teheran sta namreč ključna zaveznika nasprotujočih strani v sirski vojni, pri čemer vahabitsko-sunitska kraljevina podpira različne salafistične milice, medtem ko šiitski Iran organizira kopenske operacije režima, v katerem imajo ključno vlogo šiitski alaviti.

Videoposnetek podhranjenih otrok iz Madaje, ki je obkrožil splet in svet, kamor so ga poslali opozicijski aktivisti in pripadniki upornikov.