Alep je bila nekoč cvetoča gospodarska prestolnice Sirije, danes pa je mesto povsem v ruševinah. Foto: EPA
Alep je bila nekoč cvetoča gospodarska prestolnice Sirije, danes pa je mesto povsem v ruševinah. Foto: EPA
Sirija
Od začetka spopadov marca 2011 je bilo v Siriji ubitih več kot 120.000 ljudi. Foto: EPA

Sirsko gospodarsko prestolnico na severozahodu države so vladne sile napadle s helikopterji, iz katerih so metali sode za nafto, ki so bili napolnjeni z eksplozivom in gorivom. Ena od takih bomb je zadela tudi šolo in umrlo je šest otrok ter štirje učitelji.

Iz bolnišnic v Alepu poročajo o 128 smrtnih žrtvah napadov. Več kot 2.100 ljudi je bilo ranjenih.

Po mnenju poznavalcev gre za pritisk režima v Damasku na upornike pred mirovnimi pogajanji prihodnji mesec na konferenci o Siriji, ki bo potekala v Ženevi. Sirski predsednik Bašar Al Asad je sporočil, da se bo pogajal, vendar pa se ne namerava odreči oblasti. Uporniki, mešanica različnih skupin, vztrajajo, da se mora Asad posloviti od oblasti.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je napade obsodil kot nov dokaz surovosti režima nad sirskim prebivalstvom.

Prepir Zahoda in Rusije
Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je dejal, da se je kriza v Siriji poslabšala nad vse razumne meje, in pozval k prekinitvi sovražnosti pred pogajanji v Ženevi.

ZN meni, da se bo prihodnje leto število sirskih beguncev povečalo nad štiri milijone, medtem ko bo več kot 75 odstotkov prebivalstva kmalu potrebovalo pomoč v hrani.

V Varnostnem svetu ZN-a so se vneli prepiri med zahodnimi državami in Rusijo o odgovornosti glede uporabe kemičnega orožja.

Ban je namreč predstavil poročilo mednarodnih inšpektorjev, ki so preiskali primere uporabe kemičnega orožja v Sirijo in ugotovili, da so bili bojni strupi uporabljeni v najmanj petih napadih.

Ruski veleposlanik pri svetovni organizaciji Vitalij Čurkin je za napade obtožil opozicijo, ZDA, Velika Britanija in Francija pa vladne sile.

Sektaška zmešnjava
Ameriški državni sekretar John Kerry je konec tedna izrazil mnenje, da je Sirija postala velika sektaška zmešnjava in ZDA trenutno ne vedo, kaj naj bi počele z njo.

Washington je prekinil dostavo pomoči največji opozicijski skupini Islamska fronta, ki je prejšnji teden zavzela severni sedež in dve skladišči orožja uporniške Svobodne sirske vojske, ki uživa podporo Zahoda.

V State Departmentu ne izključujejo možnosti pogovorov s predstavniki Islamske fronte, ki si prizadeva, da bi Sirija postala islamska država, saj ta skupina ni na terorističnem seznamu ZDA, zato pogovori niso vnaprej izključeni.