Če bo politični proces za končanje sirske vojne prihodnji teden propadel, bosta krivi sirska vlada in Rusija, je po poročanju Reutersa že pred začetkom pogovorov sporočilo več deset uporniških skupin. Opozicija je tako izključila neposredna pogajanja z Damaskom, če njihove zahteve pred začetkom pogovorov ne bodo izpolnjene.

Medtem se je s predstavniki zalivskih držav, ki podpirajo upornike, v Savdski Arabiji v soboto na temo mirovnega procesa v Siriji srečal ameriški zunanji minister John Kerry. V Riadu se je tako Kerry sešel s predstavniki Savdske Arabije, Bahrajna, Kuvajta, Katarja, Omana in Združenih arabskih emiratov. Po srečanju je Kerry izrazil prepričanje, da se bodo pogovori v Ženevi zgodili, sledilo pa naj bi jim srečanje velesil. Pogovori v Ženevi naj bi se začeli v ponedeljek, 25. januarja, a je čas začetka pod vprašajem tudi zaradi spora okoli tega, kdo naj bi bil del delegacije opozicije.

Nejasna je tudi usoda sirskega predsednika Bašarja Al Asada. Savdski zunanji minister Adel Al Džubeir je tako dejal, da skupaj z ZDA iščejo načine, kako naj ga spravijo z oblasti in iz Sirije. Asad sicer uživa podporo tako Irana kot Rusije.

Iransko-savdski spor dodatna ovira
Reševanje sirske krize dodatno zapletajo močno poslabšani odnosi med Savdsko Arabijo in Iranom zaradi nedavne savdske usmrtitve vplivnega šiitskega klerika. Medtem ko savdska kraljevina podpira upornike, podpira Teheran režim v Damasku. Savdska Arabija je prekinila diplomatske stike z Iranom, takšen ukrep pa so sprejele tudi nekatere njene zaveznice. Zalivske države želi Kerry tako pomiriti glede sporazuma o iranskem jedrskem programu, ki v očeh teh držav postavlja Iran v boljši položaj.

Savdska Arabija in Iran se vzajemno obtožujeta ustvarjanja nestabilnosti na Bližnjem vzhodu. Iransko podporo šiitskim milicam v Iraku, Siriji, Libanonu in Jemnu dojema savdska kraljevina kot grožnjo svoji varnosti. Iran je "glavni pokrovitelj terorizma", pravijo v Riadu.

Niz zračnih napadov
Medtem je bilo v zadnjih 24 urah v zračnih napadih v sirskih pokrajinah Raka in Deir al Zor ubitih več deset ljudi, poroča Reuters, ki se sklicuje na navajanje Sirskega observatorija za človekove pravice, organizacije s sedežem v Veliki Britaniji. Gre za pokrajini, ki ju večinoma nadzira t. i. Islamska država.

V dveh krajih blizu mesta Deir al Zor naj bi bilo tako v napadih ruskih in vladnih letal ubitih 44 ljudi, v Raki, glavnem oporišču IS-ja, pa je bilo ubitih najmanj 32 ljudi, poroča observatorij.
Nova raketa iz Sirije v Turčijo
Provladni časopis Sabah Daily News poroča, da je raketa, izstreljena s sirske strani, priletela v hišo v turški jugovzhodni pokrajini Kilis. Raketa je priletela v mesto, ki je od meje oddaljeno 10 kilometrov.

V ponedeljek je en človek umrl, več jih je bilo pa ranjenih, ko je raketa, ki naj bi priletela iz Sirije, zadela šolo v Kilisu. Mesto stoji na robu ozemlja, ki ga nadzira IS.

Biden: PKK takšna grožnja kot IS
V Turčiji sta se sešla turški premier Ahmet Davutoglu in ameriški podpredsednik Joe Biden. Kot je po srečanju dejal Biden, sta obe državi pripravljeni iskati vojaško rešitev v Siriji, če se bo izkazalo, da je politična nemogoča. Politična rešitev "bi bila boljša", a "če to ni mogoče," bodo ZDA iskale alternative, je dejal. Glede političnega dogovora je Biden dejal: "Nismo ne optimistični ne pesimistični. Smo odločeni."

Biden je ob tem Delavsko stranko Kurdistana (PKK), ki je v Turčiji prepovedana, tako ZDA kot EU pa jo označujejo za teroristično organizacijo, označil za prav tako veliko grožnjo za Turčijo kot IS. Po propadu pogajanj med Turčijo in PKK-jem julija lani se PKK obtožuje za več napadov na pripadnike turških varnostnih sil. Premirje "nima smisla", so sporočili v PKK-ju, potem ko so turške sile začele izvajati napade na njihove položaje. PKK se že desetletja bori za večjo avtonomijo za turške Kurde.

Je pa Biden v petek ostro kritiziral turške omejitve svobode izražanja. Zastraševanje novinarjev, zapiranje družbenih omrežij in obtoževanje kritikov vlade, da so izdajalci, postavljajo slab zgled za vso regijo, je dejal.