Hrvaška bi rada vprašanje meje reševala na Meddržavnem sodišču v Haagu. Foto: BoBo
Hrvaška bi rada vprašanje meje reševala na Meddržavnem sodišču v Haagu. Foto: BoBo
Budislav Vukas
Vukas ne bo dobil naslednika. Foto: MMC RTV SLO
Piranski zaliv
Slovenska vlada bo odločitev o imenovanju novega arbitra sprejela v četrtek. Foto: BoBo
Slovenija z novim arbitrom, Hrvaška ne

Če bo slovenska vlada sama imenovala novega arbitra, bi s tem poslala signal, da vztraja pri arbitraži in še vedno verjame v postopek, je v pogovoru za STA dejal De Brabandere, ki je posebej specializiran za postopke mirnega reševanja sporov, predvsem prek mednarodnih arbitražnih in sodnih postopkov.

Obenem je mnenja, da bi moral biti arbiter znova tujec, tako kot je bil predsednik Meddržavnega sodišča (ICJ) Ronny Abraham, prejšnja izbira Slovenije, ki pa je kmalu po imenovanju odstopil. Imenovanju Slovenca, tako De Brabandere, bi se bilo na splošno treba izogibati in prav to je Slovenijo "tudi v prvi vrsti pripeljalo v težave".


Glede ravnanja Abrahama je dejal, da ga na neki način razume. Po njegovem mnenju je najprej privolil v imenovanje za arbitra, ker je menil, da bi bilo dobro nadaljevati postopek in da bo sam kot ugleden in nevtralen strokovnjak lahko prispeval k temu. A po odstopu hrvaškega arbitra Vukasa se je Abraham znašel v zelo težkem položaju in se razumljivo kot predsednik ICJ-ja "ni želel zapletati v tribunal, ki ima toliko težav".

De Brabandere sicer meni, da Vukas ne bi smel odstopiti, ne glede na stališča svoje države. "Če verjameš v arbitražni postopek, bi moral preprosto nadaljevati in skupaj z drugimi člani odločiti, kako nadaljevati, kako se soočiti s tem, kar se je zgodilo," je pojasnil svoje mnenje.

Arbitri morajo biti neodvisni in nepristranski
Na vprašanje, ali je s slovenske strani prišlo do t. i. bistvene kršitve sporazuma, ki bi razveljavljala arbitražni sporazum, De Brabandere ni mogel z gotovostjo odgovoriti. Kot je dejal, je to "zelo zapleteno vprašanje" in težko bi našli mednarodnega pravnika, ki bi bil pripravljen nanj odgovoriti preprosto z da ali ne.

Vsekakor ravnanje nekdanjega slovenskega arbitra Jerneja Sekolca, kot so ga razkrili prisluhi njegovih pogovorov z agentko Simono Drenik, ocenjuje kot povsem napačno - tako njegovo izdajanje informacij o vsebini posvetovanj med arbitri kot tudi to, da naj bi, vsaj po trditvah Hrvaške, drugim arbitrom kot svoje posredoval dokumente, ki mu jih je v resnici dala Drenikova.

"Celotna ideja arbitrov, ki jih imenujejo stranke, je, da so ti še vedno neodvisni in nepristranski. Da tudi nacionalni člani sodišča niso pristranski, je eno temeljnih pravil, samih sebe nikakor ne smejo dojemati kot podaljške strank, ki so jih imenovale."

Vendarle pa je bila z vsem, kar se je zgodilo - ne le z dejanji Sekolca, ampak tudi hrvaške strani, ki je prisluškovala njegovim pogovorom, in s tem, ko so informacije o delu sodišča pricurljale v javnost - kršena osnovna ideja arbitražnega sporazuma - iskanje mirne ter poštene in pravične rešitve spora s sodelovanjem in v ozračju zaupanja.

Obenem so vsa ta dejanja v nasprotju z osnovno idejo arbitraže, ki je, "da se igra pošteno". "Resda imamo določena pravna pravila, ki urejajo arbitražne postopke, a bistvo vsega je legitimnost postopka," je poudaril De Brabandere in dodal, da "arbitraža dobro deluje le, če se vsi razumejo in se držijo pravil igre".

Diskreditacija arbitraže kot take
Ker reševanje sporov med državami glede meje na morju le redko poteka z arbitražo, je bila odločitev v primeru Slovenije in Hrvaške od številnih težko pričakovana. Zato je sporočilo, ki ga pošiljata zdaj, še toliko bolj "nesrečno" in "obžalovanja vredno", saj "nekako diskreditira legitimnost arbitraže kot take".

Kolikor ve, se do zdaj sploh še nikoli ni zgodilo, da bi ena izmed držav hotela prekiniti arbitražni postopek, vsaj po javno dostopnih informacijah ne. Zato je tudi zelo težko napovedovati, kaj bo zdaj sledilo.

De Brabandere kot najverjetnejšo možnost vidi, da se bodo arbitri odločili, da svoje delo končajo oziroma ne nadaljujejo postopka. Sama ideja arbitraže je bila namreč pohojena, zaupanja med strankama ni več, delo pa bi bilo ob dejstvu, da ena izmed držav ne želi več sodelovati, zelo oteženo.

Nesposobnost obeh vlad
Hrvaški politični analitik Davor Gjenero je prepričan, da vladi v Zagrebu in Ljubljani nista ne dovolj legitimni in ne dovolj politično sposobni, da bi lahko sami dosegli dogovor o rešitvi spora o meji. V pogovoru za STA je Gjenero dejal, da je treba zdaj počakati, da arbitražno sodišče samo odloči o lastni usodi. "Še zmeraj obstaja možnost, da sodniki sprejmejo odločitev o samorazpustitvi zaradi kontaminiranosti sodišča. Takšna odločitev ni verjetna, a je mogoča," je povedal.

Kot je dodal, je sicer tudi mogoče, da arbitražno sodišče nadaljuje postopek - brez sodnika, ki bi ga morala imenovati Hrvaška, in tudi brez hrvaškega agenta - ter na koncu sprejme sodbo, ki bo legalna.

Gjenero je spomnil na besede predsednika DZ-ja Milana Brgleza, da naj bi slovenska strategija temeljila prav na tem, da bo arbitražni postopek končan pred postopkom, ki ga je s ciljem razveljavitve arbitraže sprožila Hrvaška. V tem primeru bi bila odločitev arbitražnega sodišča pravnomočna in obvezujoča tudi za Hrvaško, njen izstop iz postopka pa zaman, je Gjenero povzel slovensko taktiko in obenem ocenil, da je takšna tekma otročja.

Kot je še menil, so v Sloveniji z imenovanjem predsednika Meddržavnega sodišča v Haagu Ronnyja Abrahama za člana arbitražnega sodišča računali na takšen vzporeden proces, a po njegovem odstopu se je verjetnost uspeha slovenskega scenarija bistveno zmanjšala.

Gjenero izpostavlja, da je spor o meji vedno treba reševati s postopkom, ki predstavlja neki kompromis in daje obema stranema "vtis zmerne izgube". "Morebitno hrvaško zavračanje arbitražne odločitve ji bo dolgoročno škodilo, a vsiljevanje rešitve s pomočjo sodišča, ki je izgubilo legitimnost, škodi slovenski strani," je opozoril.

Zgrešenost arbitražnega postopka
Gjenero je prepričan, da je bil arbitražni postopek že od samega začetka zgrešen in je državama prinesel velikanske nepotrebne stroške - ker so politiki na Hrvaškem in v Sloveniji pač ocenili, da je to ugodnejša rešitev kot pa zamrznitev spora oziroma dolgoročna blokada hrvaškega vstopa v Evropsko unijo.

"Rešitve ni na vidiku, premierja Zoran Milanović in Miro Cerar ter zunanja ministra Vesna Pusić in Karl Erjavec ne komunicirajo. Edina dobra stvar, ki se je zgodila, je, da je slovenskemu veleposlaniku Vojku Volku potekel mandat in da so namesto njega v Zagrebu napovedali prihod resnega diplomata." S 1. septembrom naj bi namreč veleposlanik Slovenije v Zagrebu postal Aleksander Geržina.

Kot je ob tem še poudaril Gjenero, rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani, ni na vidiku, politiki Milanović, Cerar, Pusićeva in Erjavec pa je tudi niso sposobni najti.

Delo ameriških obveščevalcev
Glede trditev nekaterih analitikov na Hrvaškem in v Sloveniji, da so v celotno zgodbo vpletene tudi druge države, je Gjenero menil, da "se nihče izmed predstavnikov resnih držav ne želi vpletati v bagatelen spor dveh malih članic EU-ja in zveze Nato".

"Glavno sporočilo ZDA je, da morata državi spor rešiti sami v dvostranskih pogovorih, medtem ko bi EU najraje videl, da bi se postopek, ki se je začel pred ad hoc sodiščem, zaključil, saj je to najmanj tvegano in negotovo."

Prepričan je sicer, da hrvaške obveščevalne službe niso kos temu, da bi same posnele pogovor med nekdanjim slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem na prenosnem telefonu v Avstriji in nekdanjo slovensko agentko Simono Drenik na zasebnem stacionarnem telefonu v Sloveniji.

Po njegovem mnenju "so posnetek verjetno objavile ameriške službe, ker je šlo za resno kompromitiranje postopka arbitraže, ZDA pa so obema stranema zagotavljale pošten postopek".

Zagreb ne bo imenoval novega arbitra
Hrvaška ne sodeluje več pri izvajanju arbitražnega sporazuma, kar pomeni, da ne bo imenovala novega člana arbitražnega sodišča do 14. avgusta, ko bo potekel 15-dnevni rok po odstopu Vukasa.

Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so pojasnili, da so s pošiljanjem diplomatske note Sloveniji o odločitvi hrvaškega sabora o odstopu od arbitražnega sporazuma tudi prenehali izvajati sporazum o arbitraži. Zato je jasno, da ne nameravajo niti imenovati novega sodnika namesto Vukasa, ki je odstopil iz arbitražnega sodišča zadnji dan julija.

Hrvaški sabor je 29. julija enotno sprejel sklep, s katerim je obvezal vlado, da začne postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, ker da je Slovenija bistveno kršila določbe, ki so bile odločilne za uresničitev namena sporazuma, so dodali.

Pričakovati je, da bo zdaj novega arbitra namesto Vukasa imenoval predsednik arbitražnega sodišča, kot to predvideva arbitražni sporazum.

Slovenska vlada bo odločitev o imenovanju novega slovenskega arbitra sprejela v četrtek. Kot je v torek poročala TV Slovenija, vse kaže, da bo Slovenija odločitev o slovenskem arbitru prepustila predsedniku arbitražnega sodišča.

Slovenija z novim arbitrom, Hrvaška ne