V Ženevi se je začela 12. konferenca pogodbenic konvencije o prepovedi protipehotnih min oziroma ottavske konvencije, ki jo je odprl slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Slovenija je ob tej priložnosti prevzela predsedovanje konvenciji.

Erjavec je v nagovoru predstavnikom 160 držav pogodbenic izpostavil uspešnost konvencije, saj je ta po njegovih besedah od sprejetja leta 1997 dosegla, da je prepoved uporabe protipehotnih min postala splošno načelo, ki ga upoštevajo tudi države, ki niso pogodbenice konvencije.

Slovenski zunanji minister se je zavzel za ratifikacijo konvencije v vseh državah. Pozdravil je nedavni pristop Finske in Somalije h konvenciji ter skorajšnji pristop Poljske, ki bo predvidoma še ta teden. Konvencija bo z ratifikacijo na Poljskem zavezovala vse članice Evropske unije in vse članice zveze Nato z izjemo ZDA.

Vodja švicarske diplomacije Didier Burkhalter je pozval h krepitvi prizadevanj za izpolnitev ciljev konvencije, medtem ko je visoka komisarka ZN-a Navi Pillay opozorila na pomen konvencije o pravicah invalidov za žrtve min. Začetek konference v Ženevi namreč sovpada z mednarodnim dnevom invalidov.

Predsednik mednarodnega odbora Rdečega križa Peter Maurer in ustanoviteljica združenja nevladnih organizacij Mednarodna kampanja za prepoved protipehotnih min (ICLB) Jody Williams sta poudarila vlogo konvencije kot enega ključnih instrumentov za ukinitev uporabe tega nehumanega orožja, ki zahteva številne žrtve med civilnim prebivalstvom še dolgo po koncu oboroženih spopadov.

Na konferenci sodeluje okoli 800 delegatov, ki bodo v nadaljevanju pregledali uresničevanje akcijskega načrta iz Cartagene iz leta 2009, obravnavali prošnje držav pogodbenic za podaljšanje rokov za uničenje zalog protipehotnih min in očiščenje minskih polj, pregledali ukrepe za pomoč preživelim žrtvam tega orožja in začrtali pot priprav na naslednjo pregledno konferenco, ki bo predvidoma leta 2014 v Mozambiku.

Slovenija je na srečanju, ki bo trajalo do 7. decembra, prevzela predsedovanje konvenciji. Slovenija si sicer že od konca 90. let preteklega stoletja prizadeva za svet brez protipehotnih min, zato je leta 1998 ustanovila ITF Ustanovo za človekovo varnost in za njeno delovanje do zdaj namenila 9,4 milijona dolarjev.

ITF je odigral pomembno vlogo pri odstranjevanju posledic oboroženih spopadov na Balkanu. Povezovanje držav JV Evrope v okviru ITF-ja postaja dober zgled regionalnega sodelovanja držav za doseganje večje učinkovitosti pri izvajanju humanitarnega razminiranja. Temu sodelovanju bo na konferenci v Ženevi namenjen tudi poseben stranski dogodek, ki ga prireja Slovenija.