Oblasti v Budimpešti naj bi prisluhnile protestom predstavnikov etničnih manjšin, ki živijo na Madžarskem, in pozivom sosednjih držav, naj ne znižujejo ravni manjšinske zaščite, je za Radio Slovenija poročal Blaž Ermenc.
V prvotnem predlogu spremenjene ustave je pisalo: "Narodnosti in narodne skupnosti, ki živijo na Madžarskem, štejemo za del madžarskega naroda." To je po mnenju predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirneka nedopustno.
Večji poudarek zaščiti manjšinskih jezikov
V novem predlogu ustave je zapisano: "Na Madžarskem živeče narodnosti pojmujemo kot del madžarske politične skupnosti in so državotvorni dejavniki." Večji poudarek v spremembah ustavi je namenjen tudi zaščiti manjšinskih jezikov.
Veleposlaništvo Madžarske v Ljubljani je zatrdilo, da je sporen stavek preambule v Sloveniji napačno razumljen in da bo madžarska vlada ta del spremenila. Bistvo nesporazuma je v tem, da se na Madžarskem izraz narod v civilnopravnem pojmovanju uporablja v dveh pomenih - v političnem smislu ter v etničnem in kulturnem smislu, trdi veleposlaništvo. V spornem delu osnutka ustave se beseda narod pojavlja v političnem smislu kot skupnost ljudi z enakim državljanstvom, ki so ne glede na etnično ali kulturno pripadnost enakovredno zaščiteni z ustavo. Narod v kulturnem in etničnem smislu pa je po drugi strani skupnost ljudi, ki jih povezujejo svobodno izbrana identiteta, etnična pripadnost in skupne kulturne tradicije ne glede na njihovo državljanstvo.
Na veleposlaništvu so zatrdili, da štejejo avtorji sporne preambule na Madžarskem živeče narodnosti za del naroda v političnem smislu in nikakor ne izpodbijajo tega, da te narodnosti v etničnem in kulturnem smislu pripadajo drugim narodom. To dokazujeta tudi člen H poglavja Splošne določbe oziroma 27. člen poglavja Svoboda in odgovornost, ki narodnostim priznavata vse ustavne pravice, ki jim jih zagotavlja 68. člen trenutno veljavne ustave, so zapisali na veleposlaništvu in spomnili, da se je razprava o ustavnih spremembah v madžarskem parlamentu začela pred enim tednom in bo trajala še več tednov, zato trenutno še ni mogoče govoriti o končnem besedilu.
Porabski Slovenci, skupaj z drugimi manjšinami, zahtevajo pravico do parlamentarnega poslanca, kar še vedno ni rešeno.
"Madžarska mora čutiti odgovornost do usode vseh Madžarov"
"Pri pisanju predloga ustave me je vodil ideal enotnega madžarskega naroda, zato menim, da bi morala Madžarska čutiti odgovornost tudi do usode vseh Madžarov, ki živijo zunaj naših meja, spodbujati njihovo preživetje in razvoj, jim stati ob strani pri ohranjanju njihove madžarske kulture in spodbujati njihovo sodelovanje med seboj ter z Madžarsko," je dejal glavni avtor spremenjene ustave, poslanec vladajoče desnosredinske stranke Fidesz Jozsef Szajer.
O spremenjeni ustavi bo madžarski parlament, v katerem ima absolutno večino stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana, glasoval 18. aprila, veljati pa naj bi začela 1. januarja. Napovedane spremembe ustave so naletele predvsem na kritike, da poveličujejo krščanske korenine in pojejo slavospev pretekli veličini Madžarske.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje