Poplave so bile posledica izjemnih padavin med 14. in 16. majem leta 2014, ki jih je povzročilo območje nizkega zračnega pritiska nad Balkanom. V prizadetih državah so ciklon imenovali Tamara. Po uradnih ocenah je bilo v poplavah prizadetih več kot 1,6 milijona prebivalcev. Najhuje je bilo v Doboju ob reki Bosni v BiH-u in Obrenovcu na sotočju Save in Kolubare v Srbiji. Zaradi poplav se je sprožilo tudi več kot 2.000 zemeljskih plazov.

Srbski mediji opozarjajo, da mnoge obljube odgovornih v letu dni niso bile uresničene in da sistem obrambe pred poplavami še vedno ne deluje. Prav tako ni nihče prevzel odgovornosti za žrtve in ogromno gmotno škodo. Iz generalnega tožilstva v Beogradu so tako sporočilu, da ni bila sprožena niti ena preiskava proti komur koli zaradi odgovornosti za poplave v Obrenovcu, saj še vedno poteka zbiranje informacij.

V BiH-u prizadetih kar milijon ljudi
Tudi v BiH-u, ki so ga prizadele najhujše poplave v zadnjih 120 letih, še vedno potekajo obsežna obnovitvena dela. Gradijo nove hiše in ceste ter obnavljajo javne zgradbe, poteka pa tudi program za zaščito pred plazovi in poplavami. Poplave so prizadele četrtino ozemlja BiH-a in milijon izmed 3,8 milijona prebivalcev. Mnogi ljudje so v hudi uri ostali brez elektrike, pitne vode in povezave s svetom, edino prevozno sredstvo pa so bili čolni.

Gmotna škoda v vseh treh državah v kmetijstvu in gospodarstvu je po prvih ocenah znašala več milijard evrov, po predvidevanjih Svetovne banke pa bodo katastrofalne poplave tudi prihodnje leto vplivale na nižjo gospodarsko rast.

Poplavni val pa ni povzročil le gorja in ogromne gospodarske škode, ampak je zlasti v Evropi hkrati sprožil tudi val sočutja in solidarnosti. V prizadete države je nemudoma začela pritekati najnujnejša človekoljubna pomoč, prebivalcem poplavljenih območij so na pomoč priskočile številne reševalne skupine iz tujine, tudi Slovenije.