Ob koncu dvodnevnega obiska v Srbiji je Pahor v spremstvu srbskega kolega Tomislava Nikolića obiskal Obrenovac, ki so ga nedavne poplave prizadele najhuje. Narasle vode so zahtevale 14 žrtev, več tisoč ljudi je ostalo brez vsega. Po ogledu mesta, ki je deloma še pod vodo, je vidno presunjen dejal, da je v zadnjih dveh dneh nagovoril številne sogovornike in vedno takoj našel besede, da je izrazil svoje misli, a videno v Obrenovcu mu je "vzelo sapo in besedo".

Vsem tistim, ki so darovali vsaj plastenko vode oziroma kakor koli prispevali za prizadete ljudi in območje, zlasti pa tistim, ki iz Slovenije pomagajo profesionalno pri odpravi posledic te katastrofe, pa je sporočil, da je "vse, kar smo dali, pomagalo, da je bila žalost nekoliko manjša, kot bi sicer bila". Nikoliću je znova zagotovil, da bo Slovenija storila vse, da bo pomagala Srbiji.

Pahor in Nikolić sta si ogledala mesto in se med drugim rokovala tudi s pripadniki civilne
zaščite, ki z muljnima črpalkama prečrpavajo vodo s poplavljenih območij.

Močna udeležba na slovensko-srbskem gospodarskem forumu
Pahor se je udeležil tudi slovensko-srbskega gospodarskega foruma, na katerem je izpostavil odlične gospodarske odnose med državama in izrazil pričakovanje, da bodo taki tudi v prihodnje. Na forumu je sodelovalo okoli 120 predstavnikov stotih slovenskih podjetij in okoli 160 predstavnikov 110 srbskih podjetij. Pred vrnitvijo v domovino se je Pahor srečal tudi s prvim podpredsednikom vlade in zunanjim ministrom Ivico Dačićem ter predaval na beograjski univerzi o prihodnosti Evrope.

V okviru gospodarskega foruma je potekala tudi okrogla miza, na kateri so govorili o možnostih skupnih nastopov na tretjih trgih in priložnostih za povezovanje po različnih sektorjih, zlasti na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije, kovinsko-predelovalne in elektroindustrije, energetike in okolja.

Slovensko delegacijo je vodil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, v njej pa so med drugimi sodelovali tudi predstavniki Intereurope, KBM Banke v lasti NKBM-a, Krke, Luke Koper, Palome, Slovenskih železnic, Impola Sevala, Iskratela, Petrola in Marlesa.

Srbija kot odskočna deska za Rusijo?
Po mnenju predsednice Slovenskega poslovnega kluba v Srbiji Danijele Fišakov bi slovenska podjetja pri sodelovanju na tretjih trgih lahko bolj izkoriščala možnost nastopa prek srbskih podjetij, denimo na ruskem trgu. Kot dober primer je izpostavila Impol Seval in projekt Fenix, ki združuje gradbena podjetja iz Srbije, Slovenije in BiH-a, z njim pa so srbska in slovenska podjetja skupaj nastopila na ruskem trgu.

V Srbiji okoli 1.300 slovenskih podjetij, izmed katerih jih je dejavnih okoli 500, zaposluje več kot 35.000 ljudi. Nedavne poplave, ki so prizadele Srbijo, pa odpirajo tudi možnosti za sodelovanje slovenskih podjetij pri sanaciji. Tako bodo med drugim potrebovali montažne hiše ter vse v povezavi z obnovo bivalnih objektov in infrastrukture, je še dejala Fišakova.

Blagovna menjava lani presegla milijardo evrov
Slovenija in Srbija sta kljub gospodarski krizi rahlo okrepili sodelovanje. Srbija je bila v letu 2013 deseta najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije po vrednosti blagovne menjave, ki je dosegla 1,08 milijarde evrov. Slovenske neposredne naložbe znašajo 1,33 milijarde evrov, srbska vlaganja v Sloveniji pa okoli 108 milijonov evrov, pri čemer so večji investitorji Comtrade, lastnik Hermesa, Nektar, ki je lastnik Fructala, in Beohemija, ki je kupila Šampionko.