Skupina za uresničevanje akcijskega načrta za končanje sodelovanja s haaškim sodiščem, ki jo je skupaj s tožilcem za vojne zločine Vladimirjem Vukčevićem vodil Ljajić, je bila ustanovljena leta 2006 z nalogo izslediti in prijeti preostale haaške ubežnike. Foto: EPA
Skupina za uresničevanje akcijskega načrta za končanje sodelovanja s haaškim sodiščem, ki jo je skupaj s tožilcem za vojne zločine Vladimirjem Vukčevićem vodil Ljajić, je bila ustanovljena leta 2006 z nalogo izslediti in prijeti preostale haaške ubežnike. Foto: EPA
Ljajić in Brammertz
Glavni haaški tožilec Serge Brammertz (levo) in Rasim Ljajić (desno). Foto: EPA
Odstop Ljajića

"Na začetku leta sem dejal, da bomo Mladića pripeljali pred haaško sodišče do 31. decembra. To se ni zgodilo, zato odstopam," je za Reuters dejal srbski minister za delo in socialno politiko.

Ljajić je srbskemu premierju Mirku Cvetkoviću napisal odstopno pismo, v katerem pojasnjuje, da odstopa s položaja koordinatorja skupine, zadolžene za prijetje nekdanjega poveljnika vojske bosanskih Srbov Ratka Mladića. Še vedno pa ostaja na položaju vodje nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem.

Aretacija Mladića je eden izmed glavnih pogojev, ki bi približal Srbijo pogajanjem za vstop v Evropsko unijo. Srbski predsednik Boris Tadić je 22. decembra v imenu Srbije v Stockholmu vložil prošnjo za članstvo. Tako bi se lahko Srbija pridružila skupini 27 držav članic EU-ja.

Mladića bremenijo sodelovanja pri genocidu leta 1995, saj naj bi bil odgovoren za umor 8.000 Muslimanov v Srebrenici in 43-mesečnega obleganje Sarajeva, pri čemer je umrlo 12.000 ljudi.

Odstop Ljajića