Moskovske trgovine s spominki so že pripravljene na prihod Obame. Foto: EPA
Moskovske trgovine s spominki so že pripravljene na prihod Obame. Foto: EPA
Takole dobro razpoložena sta bila voditelja na nedavnem srečanju v Londonu. Foto: EPA
Dele ameriškega protiraketnega ščita naj bi postavili na Češkem. Foto: EPA
Iran
Rusija ima kot stalna članica Varnostnega sveta veliko moč pri sprejemanju odločitev VS-ja. V zadnjih letih je večkrat preprečila sprejetje strožjih sankcij proti Iranu. Foto: EPA
Prvi obisk Obame v Moskvi

"Pomembno je, da hkrati, ko v odnosu s predsednikom Medvedjevom napredujemo, Putin razume, da so pristopi iz hladne vojne v odnosih med ZDA in Rusijo zastareli in da je čas, da gremo naprej v drugo smer," je dejal Obama. Kmalu pa mu je Putin "vrnil" opazko, ko je dejal, da so ZDA tiste, ki so obstale v času hladne vojne, saj niso izpolnile obljub glede Jackson-Vannickovega amandmaja, ki govori o trgovinski zakonodaji v povezavi s preseljevanjem sovjetskih Judov. "Ne moremo stati z nogami narazen. Mi stojimo trdno na svojih nogah in vedno gledamo v prihodnost," je bil odločen Putin, hkrati pa je dodal, da se veseli srečanja z Obamo.

Natrpana turneja Obame: 5.-7 julij: Rusija
8. julij: Vrh G8 v Italiji 10. in 11. julij: Gana
Za Ruse naj bi bilo vrhunsko srečanje predvsem stvar statusa in prestiža: v preteklosti so namreč takšna vrhunska srečanja potrjevala status prevlade obeh velesil. Rusija je pod vodstvom Putina storila velike korake na poti vrnitve med ključne politične akterje politične sodobnosti.

Obamo bo na obisku spremljala žena Michelle, ameriško državno sekretarko Hillary Clinton, ki jo je doma zadržala zlomljena roka, pa bo nadomeščal podsekretar za politične zadeve in nekdanji ameriški veleposlanik v Moskvi William Burns. Obama se bo srečal tako s političnim vrhom kot tudi z nekdanjim prvem možem nekdanje Sovjetske zveze Mihailom Gorbačovom.

Ščit povzročil veliko napetosti
Odnosi med ZDA in Rusijo so se v zadnjih letih precej ohladili, predvsem po lanski vojni Rusije z Gruzijo, zato je Obama že kmalu po prihodu v Belo hišo napovedal, da je čas za prenovo odnosov. Obamov predhodnik George Bush svojih apetitov, da bi Nato razširil svoje lovke s članstvom Ukrajine in Gruzije, ni skrival, Moskva pa je omenjene načrte močno kritizirala, saj je to dojemala kot način spodkopavanja njenega vpliva na območju nekdanje Sovjetske zveze.

Ključna srečanja ameriških in ruskih oz. sovjetskih predsednikov od leta 1985 dalje:
- 1985:
v Ženevi Ronald Reagan in Mihael Gorbačov;
- 1987: v Washingtonu Reagan in Gorbačov podpišeta sporazum INF, ki prepoveduje rakete srednjedolgega in kratkega dosega;
- 1990: v Helsinkih Gorbačov in George H. W. Bush govorita o iraški invaziji v Kuvajt;
- 1991: Bush in Gorbačov podpišeta Start I, le nekaj mesecev kasneje pa Sovjetska zveza razpade;
- januar 1993: v Moskvi Bush in Boris Jelcin dodelata zadnje podrobnosti Starta II;
- april 1993: v Vancouvru Bill Clinton in Jelcin razpravljata o ekonomskih temah;
- 2000: v Moskvi se srečata Clinton in Vladimir Putin, Clinton izpostavi problem ruske politike v Čečeniji;
- junij 2001: na Brdu pri Kranju se srečata Putin in George W. Bush;
- november 2001: Putin je prvi, ki pokliče Busha po terorističnih napadih 11. septembra in mu izrazi solidarnost. Na novembrskem srečanju razpravljat o terorizmu, Afganistanu in Bližnjem vzhodu;
- 2002: v St. Peterburgu se znova srečata Putin in Bush, ki ruskemu predsedniku zagotovi, da se mu ni treba bati Zahoda;
- 2008: po letih hladnejših odnosov med državama se predsednika srečata v Sočiju;
- 2009: nova predsednika, Dmitrij Medvedjev in Barack Obama, se srečata ob robu zasedanja G20 v Londonu.

Za dodatne napetosti med državama so poskrbeli tudi ameriški načrti za postavitev dela protiraketnega ščita na Češkem in Poljskem, glede katerega pa je Obama že pokazal, da je pripravljen na kompromis. Busheva administracija je sicer zatrjevala, da je ščit potreben za obrambo Evrope pred napadi iz Irana, čemur pa Moskva ni nikoli verjela.

V ospredju nadaljevanje Starta I
V središču tokrantne agende so pogajanja o sporazumu glede jedrskega orožja, ki bo nasledil Start I oz. Sporazum o zmanjšanju strateške oborožitve. Slednji se namreč decembra izteče, pogajalci obeh strani pa trdo delajo pri oblikovanju novega sporazuma. Obe strani naj bi načeloma privolili v znižanje števila jedrskih konic z zdajšnjih med 1.700 in 2.200 na okoli 1.500, toda doreči je treba še veliko podrobnosti, tudi nadzor. Kot se šušlja, naj bi predsednika med tokratnim srečanjem izdala memorandum, v katerem bosta pozvala k nadaljevanju pogajanj.

Voditelji bodo govorili tudi o Iranu, Severni Koreji in Afganistanu, kjer Obama pričakuje kooperativno vlogo Rusije. Moskva je gospodarsko tesno povezana z Iranom, kar je eden ključnih razlogov, da ne podpira strožjih sankcij Varnostnega sveta ZN-a proti Teheranu, glede Severne Koreje pa je spremenila svoje stališče in omogočila sprejem sankcij. Rusija je ravno v petek tudi objavila, da bo Američanom dovolila tudi uporabo svojega zračnega prostora za potrebe bojev v Afganistanu, potem ko že dovoljuje prevoz enot in orožja prek svojega ozemlja, ne le prek kavkaških držav v njenem interesnem polju.

Prvi obisk Obame v Moskvi