Za odhod v vojno v Siriji se odločajo predvsem Evropejci sirskega rodu, sledijo pa jim predani suniti, ki vidijo v konfliktu obračun z brezbožnim baasizmom. Foto: Reuters
Za odhod v vojno v Siriji se odločajo predvsem Evropejci sirskega rodu, sledijo pa jim predani suniti, ki vidijo v konfliktu obračun z brezbožnim baasizmom. Foto: Reuters
Sirija
V zadnjih mesecih uporniki s pomočjo orožja iz Katarja in Savdske Arabije ter tudi zahodnih inštruktorjev počasi napredujejo, a po drugi strani se režim vztrajno in trdovratno bori naprej. Foto: EPA

Krvavi konflikt med režimom Bašarja Al Asada in sirskimi uporniki, ki se vleče že več kot dve leti in je zahteval od 70 do 120 tisoč žrtev, privablja vse več Evropejcev, kar s skrbjo navdaja varnostno-obveščevalne službe v državah Evropske unije.

Del upornikov povezan z Al Kaido
Gilles de Kerchove
, koordinator za protiterorizem pri Evropskem svetu, je za BBC ocenil, da so se v Siriji trenutno bori okoli 500 vojakov iz evropskih držav. Obveščevalne službe skrbi, da bi se nekateri izmed njih pridružili skupinam, ki se povezujejo z Al Kaido, in bi lahko ob vrnitvi v Evropo organizirali in izvedli teroristična dejanja v domovinah.

Največ evropskih borcev v vrstah sirskih upornikov prihaja iz Velike Britanije, Irske in Francije, saj so to tudi države, kjer živijo največje sirske izseljenske skupnosti, od koder tudi izvira največ prostovoljcev za boj proti baasističnemu režimu družine Al Asad.

Radikalizacija borcev se odvija v Siriji
"Niso vsi radikalni, ko odidejo, toda večina izmed njih bo tam radikalizirana in tudi izurjena," opozarja de Kerchove. "Kot smo videli, lahko ob njihovi vrnitvi to vodi do resnih groženj," je še pristavil 57-letni Belgijec, ki zadnje desetletje zaseda najvišje varnostno-obveščevalne položaje znotraj organov Evropske unije.

Po vsej Evropi so obveščevalne policije okrepila prizadevanja in preiskave glede borcev v Siriji, pri čemer zlasti preučujejo načine rekrutacije. Tako so na Nizozemskem v zadnjih dneh uradno dvignili stopnjo varnostne ogroženosti na "občutno", delno tudi zaradi zaskrbljenosti nad radikaliziranimi državljani, ki se vračajo iz Sirije.
Zahodna dilema: kakšna in koliko pomoči
Sirska svobodna armada (FSA) uživa vse večjo podporo, predvsem sosednjih arabskih držav in tudi zahodnih, pri čemer pa je ravno EU močno razdeljena glede pomoči v orožju, za kar se zlasti zavzemata Velika Britanija in Francija. Številne države svarijo pred uporniškimi skupinami, ki ne skrivajo skrajnih islamističnih usmeritev.

Številni analitiki so mnenja, da zlasti EU in ZDA lovita ravnotežje, kako z omejeno pomočjo upornikov prisiliti Bašarja Al Asada k sestopu z oblasti, kar bi odprlo vrata do dogovorjene tranzicije države, hkrati pa preprečiti popoln zlom režima in zmago uporniških sil, kjer bi lahko na koncu prevladali in zavladali skrajni islamisti.

V Siriji se bori na desetine Evropejcev
V Siriji se bori na desetine Evropejcev