Še nikoli ni bilo na svetu toliko konfliktov in beguncev. Gospodarska premoč Združenih držav Amerike in Evrope upada, globalne korporacije pa še nikoli niso bile tako močne, kot so po izbruhu krize.

Četrt stoletja po padcu železne zavese nastaja nov zid. V Ukrajini so trčili interesi Združenih držav Amerike in Rusije, Evropska unija pa je storila premalo, da bi preprečila krizo pred svojimi vrati. Zaposlena je bila z institucionalno krizo, vzponom nacionalizmov in poglabljajočo se recesijo. "Veliki ideali, ki so nekoč navdihovali Evropo, so očitno izgubili čar, zamenjala jih je birokratska formalnost evropskih institucij," je pred dnevi poudaril papež Frančišek. Neenakost med ljudmi tako v Evropi kot ZDA, ki jih je letos pretresal nikoli zares končani rasizem, se povečuje, elite se jeznih množic lotevajo z vse večjo represijo.

Kljub krizi ali pa prav zaradi nje pa so globalne finančne institucije in korporacije močnejše kot kadarkoli prej. Manj kot odstotek multinacionalk upravlja 40 odstotkov globalnega gospodarstva. Rusija je plačala visoko finančno ceno za priključitev Krima, težišče se z zahoda seli v vse hitreje rastočo Azijo: "Kitajska je postala sila, ki je začela ogrožati svetovni gospodarski in finančni monopol, ki so si ga vse povojno obdobje lastile kapitalistične države, v prvi vrsti ZDA," pove sodelavec RTV Slovenija v Pekingu, Uroš Lipušček.

Bližnji vzhod se potaplja v kaos, posledica vmešavanja Amerike in Savdske Arabije je vzpon Islamske države, ene najbolj krvoločnih islamskih milic do zdaj. Naša bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl pravi, da je Islamska država "navdihnila številne skrajne skupine, ki so prisegle zvestobo Bagadiju". "Med njimi so libijski islamisti, skrajneži na Sinaju, manjša skupina v Gazi, talibani v Pakistanu, Afganistanu, nič manj brutalni pa niso skrajneži v Afriki."

Več o dogajanju po svetu v iztekajočem se letu ste lahko slišali v posebnem novoletnem Studiu ob 17h na prvem programu Radia Slovenija.

Sandra Brankovič Brecl, Radio Slovenija