Banbury je dejal, da je njegova misija postavila sedež in začela delovati v Gani s hitrostjo, ki za ZN ni običajna, trenutno pa izdelujejo celoten načrt strategije boja proti bolezni, ki je doslej zahtevala 4.500 smrtnih žrtev. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da bo do decembra število novih primerov okužb naraslo na do 10.000 na teden.

"V 60 dneh od 1. oktobra mora biti 70 odstotkov okuženih v bolnišnicah in 70 odstotkov žrtev varno pokopanih, če želimo ustaviti širjenje bolezni," je dejal Banbury. Vendar bodo imeli v treh državah zahodne Afrike, kjer je izbruh najhujši (Gvineja, Sierra Leone in Liberija), do 1. decembra le 4.300 postelj, potrebovali pa jih bodo še 7.000.

Potrebujejo tudi 15 diagnostičnih laboratorijev, ekipe za pokop žrtev je treba povečati s 50 na 500, potrebnih je 1.000 vozil, zaščitne obleke, urjenje delavcev in denar za plače. Vse to pred 1. decembrom. Svet mora odločno ukrepati na štirih področjih. To so identifikacija žrtev okužb in nadzor, zdravljenje, varni pokopi in informiranje ljudi, je še dejal Banbury.

Liberiji grozi izguba vsega napredka
Generalni podsekretar ZN-a za mirovne operacije Herve Ladsous je opozoril, da Liberiji grozi izguba vsega napredka v zadnjih desetih letih po koncu državljanske vojne, saj ebola povečuje družbene in politične napetosti, zdravstveni sistem države pa je pred kolapsom. Ebola ogroža celotno zahodno Afriko, med drugim zaradi zmanjšanja čezmejnega varnostnega in gospodarskega sodelovanja.

Predstavniki Liberije, Gvineje in Sierre Leone se za vso pomoč zahvaljujejo, a opozarjajo, da ni dovolj. Podobno meni ameriški predsednik Barack Obama, ki je pozval svet, naj stori več kot doslej.

Teksas pod drobnogledom
V ZDA se še vedno ukvarjajo s posledicami klavrnega odziva bolnišnice v Dallasu na prvi primer izbruha bolezni v ZDA. Direktor centra za nadzor nad boleznimi in preventivo (CDC) Tom Frieden je v torek prvič priznal, da zdravstvene oblasti na vseh ravneh niso storile vsega, kar je bilo v njihovi moči. To je povedal, potem ko je dva tedna trdil, da delajo in so storili vse, kar lahko.

Še vedno ni jasno, kako se je z ebolo okužila medicinska sestra prezbiterijanske bolnišnice, ki je skrbela za že pokojnega Thomasa Erica Duncana, ki je bolezen prinesel iz Liberije 20. septembra in čez pet dni poiskal zdravniško pomoč v omenjeni bolnišnici. Poslali so ga domov z antibiotiki, zdravstveno stanje se mu je poslabšalo in 28. septembra se je vrnil v bolnišnico, kjer so ga osamili in neuspešno zdravili do konca prejšnjega tedna, ko je umrl. Duncan naj bi prišel pred odkritjem okužbe z ebolo v stik z okoli 100 ljudmi v ZDA, oblasti pa so kot posebno ogrožene prepoznale 48 posameznikov.

Zdravila ga je tudi 26-letna medicinska sestra Nina Pham, ki je zbolela za ebolo, čeprav je bila pri oskrbovanju Duncana v zaščitni obleki. Phamova se zdravi s krvno plazmo ameriškega misijonarja, ki je zbolel za ebolo in ozdravel. Počuti se dobro in bo morda preživela.

Nov primer v ZDA
So pa zdaj odkrili, da se je okužila še ena zdravstvena delavka, njene identitete pa niso razkrili. Nova okužba je že naletela na burne odzive. "Kar se je zgodilo, je ne glede na vzrok nesprejemljivo. Ni sprejemljivo, da sta se okužili dve zdravstveni delavki, ki sta bila izpostavljeni med nego pacienta," je povedal vodja ameriškega Nacionalnega instituta za nalezljive bolezni Anthony Fauci.

Za Duncana je skrbelo 76 ljudi, ki so vsi pod nadzorom. Zdravstvene oblasti v ZDA zaradi Duncana nadzirajo skupaj 125 ljudi, s katerimi je imel stik. Frieden je dejal, da bi morali v Dallas nemudoma poslati ekipo specialistov za nalezljive bolezni, kar bi morda preprečilo okužbe. Odslej bodo takšno ekipo poslali nemudoma tja, kjer bo potrjena okužba, in strokovnjaki bodo vodili zdravljenje in oskrbo bolnikov. Frieden je prav tako napovedal, da bo odslej za bolnike skrbelo manj ljudi, kot jih je za Duncana, da bo manj možnosti širitve okužb.