Grošelj meni, da predsednik Hamid Karzaj ni prava rešitev za stabilnost v državi, vendar pa je hkrati tudi res, da nima resne alternative. Foto: MMC RTV SLO
Grošelj meni, da predsednik Hamid Karzaj ni prava rešitev za stabilnost v državi, vendar pa je hkrati tudi res, da nima resne alternative. Foto: MMC RTV SLO
Bodo slovenski vojaki šli na bojne linije?

o Afganistanu pravi obramboslovec Klemen Grošelj.

Grošelj je v spletni klepetalnici pojasnil marsikatero zadevo, povezano z dogajanjem v tej nemirni azijski državi. Pojasnil je, da so talibani le eni izmed akterjev na bojišču. "Poleg njih imamo v Afganistanu opravka s celo vrsto uporniških akterjev, katerih pa ne vodi nujno radikalna ideologija, kot velja pri talibanih. Mnogo napadov ima svoje korenine v lokalnem okolju oziroma v t. i. gospodarjih vojne, ki obvladujejo posamezne dele države in z napadi poskušajo preprečiti ativnosti mednarodnih sil, ki ogrožajo njihove interese. In prav identifikacija akterjev, s katerimi se ISAF bojuje, je ena izmed ključnih nalog ali predpogojev za uspeh njegovega delovanja. Talibani in Al Kaida so samo eden izmed akterjev v tej kompleksni zgodbi."

O tem, ali bi ameriški predsednik Barack Obama moral v državo poslati nove okrepitve, Grošelj razmišlja: "Ameriški generali pri svojih zahtevah izhajajo iz izkušenj Iraka, kjer je povečanje sil omogočilo večjo raven stabilizacije razmer v državi. V Afganistanu pa je zadeva precej bolj kompleksna in samo povečanje števila vojakov ne bo prineslo podobnih rezultatov kot v Iraku, saj je Afganistan država, ki je v vojnem stanju že skoraj 30 let in ne potrebuje samo varnosti, ampak dejansko pomoč na vseh družbenih področjih, od javne uprave, šolstva, zdravstva do infrastrukture itd."

Po njegovem mnenju bi Afganistan potreboval pristop, ki bi temeljil na t. i. "mikromenedžmentu" od vasi do vasi in bi vključeval tuje vojaške in civilne zmogljivosti ob podpori in spoštovanju resničnih lokalnih potreb in pričakovanj.

Kaj Klemen Grošelj meni o napovedi ministrice Jelušičeve, da bi se lahko slovenski vojaki v Afganistanu premaknili tudi na bojišča, si oglejte v priloženem videoposnetku. Odgovoril je tudi na vprašanje, kako vojska poskrbi za duševno zdravje vojakov, ki se vrnejo s stresnih misij.

Skupnost sprva zamižala
Sam ne verjame govoricam, da so uradne ZDA vpletene v trgovino z opijem, niti je ne varujejo. "Je pa dejstvo, da je trgovina z opijem arterija afganistanskega gospodarstva in da so mnogi v to trgovino vpleteni. Še pomembneje pa je, da so mednarodne sile zaradi povsem pragmatičnih razlogov ob svojem prihodu zamižale na eno, če že ne obe očesi, glede trgovine z opijem in afganistanskih zaveznikov, ki so bili v to trgovino še kako vpleteni. Zdaj je mednarodna skupnost to politiko spremenila in del povečanja nasilja v državi je povezan tudi z dejstvom, da nova politika ISAF-a do opija ogroža mnoge akterje, vključno z nekaterimi predstavniki oblasti v Kabulu. Da pa opij in heroin ogrožata pripadnike ISAF-a, pa je že javna skrivnost. "

Na namige, da Osama bin Laden morda sploh ni več živ, pa Grošelj odgovarja: "Gledano strateško in z vidika mednarodne varnosti ni pomembno, ali je živ ali ne. Tudi mrtev lahko deluje kot mučenik in ikona svojim privržencem. Pomembnejša je ideja, ki jo je poslal v svet, in ta bo predstavljala resen varnostni izziv razvitim družbam še daleč v prihodnost."

Bodo slovenski vojaki šli na bojne linije?