Na glasovanju za polnopravno članico Združenih narodov niso uspeli, zato so tokrat cilji Palestincev nekoliko skromnejši, a uspeh je veliko bolj zanesljiv. Foto: EPA
Na glasovanju za polnopravno članico Združenih narodov niso uspeli, zato so tokrat cilji Palestincev nekoliko skromnejši, a uspeh je veliko bolj zanesljiv. Foto: EPA
Mahmud Abas in Ban Ki Mun
Palestinski predsednik Mahmud Abas se je dan pred glasovanjem na sedežu ZN-a srečal z generalnim sekretarjem te organizacije Ban Ki Munom. Foto: Reuters
Jeruzalem
Palestinka sedi v starem jedru Jeruzalema, ki je sveti kraj treh največjih monoteističnih religij - judaizma, krščanstva in islama. Foto: Reuters
Zgodovinski dan za Palestince

Po pričakovanjih je kljub nasprotovanju ZDA in Izraela, ki so v zadnjih dneh okrepili diplomatsko ofenzivo, dvig statusa Palestine podprlo 138 držav. Devet držav je glasovalo proti, 41, med njimi tudi Slovenija, pa se je glasovanja vzdržalo. Palestina sicer s tem ne bo sprejeta v ZN, vendar je njen status iz entitete opazovalke povišan v državo nečlanico opazovalko.

Ena članica, en glas, brez veta
V 193-članski Generalni skupščini v nasprotju z Varnostnim svetom članice ne morejo vlagati veta, poleg tega imajo v njej večino države, ki so naklonjene palestinskim prizadevanjem. Za izglasovanje resolucije je potrebna navadna večina glasov, tako da si Palestinci lahko obetajo uspeh. Podprle jih bodo arabske in neuvrščene države, Evropa pa bo očitno razdeljena.

EU-ju ni uspelo sprejeti enotnega stališča
Slovenija se je glasovanja vzdržala. Zunanji minister Karl Erjavec, ki je trenutno na delovnem obisku v Franciji, je ob tem pojasnil, da je vlada na seji v sredo obravnavala to vprašanje in sprejela sklep, da se bo Slovenija glasovanja vzdržala. Dodal je, da sam na seji ni bil navzoč, ker je v tem času na Brdu pri Kranju sodeloval na zasedanju slovensko-ruske medvladne komisije za trgovinsko-gospodarsko sodelovanje.

Kot je takrat še ocenil vodja slovenske diplomacije, bo najverjetneje večina držav v GS-ju ZN-a podprla omenjeno resolucijo. Ob tem je še povedal, da je parlamentarni odbor za zunanjo politiko v torek priporočil, da bi Slovenija podprla omenjeno resolucijo, če se bo izkazalo, da bo večina držav v GS-ju ZN-a glasovala za resolucijo.

Glasovanje v korist dvigu statusa Palestine so med drugim napovedale Francija, Španija, Norveška, Danska, Švica in Avstrija, Nemčija pa na drugi strani palestinskim prizadevanjem nasprotuje in se bo, tako kot na primer Velika Britanija, po napovedih vzdržala.

Je na odločitev vplivala tudi nedavna ofenziva v Gazi?
Palestinci so prepričani, da bi dvig statusa v ZN-u okrepil njihove zahteve po vsesplošnem priznanju države Palestine na Zahodnem bregu, območju Gaze in v vzhodnem Jeruzalemu, ki jih je Izrael zasedel v bližnjevzhodni vojni leta 1967. Iz Gaze se je sicer judovska država umaknila leta 2005, a to območje je vse od takrat pod njeno bolj ali manj ostro zaporo. Skorajda tik pred predvidenim glasovanjem pa je na tem obubožanem palestinskem ozemlju, ki mu od leta 2007 vlada gibanje Hamas, prišlo do nove zaostritve.

Kot je znano, je Izrael 14. novembra sprožil silovito obstreljevanje Gaze, ki je zahtevalo okoli 160 smrtnih žrtev. Sočasno so Hamasovi borci iz Gaze napadali Izrael, pri čemer je bilo ubitih šest ljudi. Izrael in Hamas sta nato 21. novembra s posredovanjem Egipta dosegla dogovor o prekinitvi ognja.

Palestinci si obetajo še več
Na zasedanju je članice najprej nagovoril palestinski predsednik Mahmud Abas, nato pa je sledilo glasovanje. Vodja palestinske delegacije pri ZN-u Rijad Mansur je v torek izrazil prepričanje, da se bo v četrtek zgodil "zgodovinski dogodek". Glasovanje sicer sovpada z mednarodnim dnem solidarnosti s palestinskim ljudstvom.

Osnutek resolucije, ki so jo Palestinci v ponedeljek zaokrožili v Svetovni organizaciji, poleg prošnje za "podelitev statusa države nečlanice opazovalke v ZN-u" govori tudi o "vnovični utrditvi pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe in neodvisnosti njihove države Palestine na palestinskem ozemlju, okupiranem od leta 1967".

Ob tem osnutek izraža tudi "nujno potrebo po obnovitvi in pospešitvi pogajanj v bližnjevzhodnem mirovnem procesu" za dosego "pravičnega, trajnega in vseobsegajočega mirovnega dogovora med palestinsko in izraelsko stranjo, ki razrešuje vsa še odprta ključna vprašanja, vključno z vprašanjem palestinskih beguncev, Jeruzalema, naselbin, meja, varnosti in vode".

Palestinci so se na Generalno skupščino obrnili, potem ko so jim septembra lani spodletela prizadevanja, da bi Palestina postala polnopravna članica ZN-a. Za tovrsten dvig statusa je namreč potrebna privolitev Varnostnega sveta, ZDA pa so dale jasno vedeti, da bodo na zahtevo v tej smeri vložile veto.

Bi lahko tožili Izrael?
Sicer pa Palestinci računajo, da bi jim lahko dvig statusa v ZN-u odprl vrata še v druga telesa te organizacije, kot je na primer Mednarodno kazensko sodišče (ICC), pred katerim bi lahko poskusili tožiti Izrael ali zahtevati razmejitev z Izraelom. Palestinci naj bi vlogo za ICC že pripravili, ameriška državna sekretarka Hillary Clinton pa naj bi pred kratkim palestinskemu pogajalcu Sajebu Erekatu naravnost dejala, naj si je ne drznejo vložiti.

Palestincem je lani uspelo doseči polnopravno članstvo v Organizaciji ZN-a za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco), toda ta organizacija je zato ostala brez sredstev ZDA, ki so obsegala 22 odstotkov njenega proračuna. Washington je takrat sredstva odtegnil tudi Palestincem.

Zgodovinski dan za Palestince