Od lanskega marca naj bi v uporu proti režimu Bašarja Al Asada po podatkih organizacij za človekove pravice umrlo okoli 7.000 ljudi. Foto: EPA
Od lanskega marca naj bi v uporu proti režimu Bašarja Al Asada po podatkih organizacij za človekove pravice umrlo okoli 7.000 ljudi. Foto: EPA
Sirija
Bašar Al Asad ima močnega zaveznika predvsem v Rusiji, ki ima v Varnostnem svetu ZN-a pravico veta in jo je, tako kot Kitajska, ob glasovanju o sirski resoluciji tudi uporabila. Foto: EPA

Sirska tiskovna agencija Sana poroča, da so trije moški generala Isa Al Kholija usmrtili pred njegovim domom na severu sirske prestolnice. Če je to res, gre za prvi umor tako pomembnega pripadnika vojske v Damasku od začetka protirežimske vstaje marca lani.

Napad se je zgodil na dan, ko aktivisti trdijo, da je v Homsu, kjer že teden dni poteka silovita ofenziva vojaških sil, umrlo okoli 20 ljudi. Razmere v mestu naj bi bile čedalje slabše, saj močno primanjkuje osnovnih življenjskih potrebščin. Šest ljudi je življenje izgubilo med protesti v predmestju Damaska.

V napadih številni mrtvi in ranjeni
V dveh petkovih samomorilskih napadih v mestu Alep je po zadnjih podatkih umrlo 28 ljudi, 235 je bilo ranjenih. Sirske vladne sile odgovornost za napada pripisujejo "teroristom", ki naj bi jih podpiral Zahod, sirska opozicija pa zanju krivi sirski režim.

Spopadi tudi v Libanonu
Spopadi med privrženci in nasprotniki sirskega predsednika Bašarja Al Asada so izbruhnili tudi v Libanonu. V mestu Tripoli je po petkovih molitvah med medsebojnim obstreljevanjem in raketiranjem umrla najmanj ena oseba, najmanj 12 je ranjenih. Napetosti med suniti in alaviti, manjšinsko sekto, ki ji pripada tudi družina Al Asad, v pristaniškem mestu na severu Libanona naraščajo vse od začetka vstaje v Siriji.

Resolucija podobna tisti v Varnostnem svetu
Razprava mednarodne skupnosti o nasilju v Siriji se po neuspešnem poskusu sprejetja resolucije v Varnostnem svetu Združenih narodov - resolucijo sta z vetom blokirali Rusija in Kitajska -, kot kaže, seli v Generalno skupščino ZN-a, ki bo o razmerah v Siriji in osnutku nove resolucije, ki jo predlaga Savdska Arabija, razpravljala v ponedeljek.

Nova resolucija naj bi vse strani v Siriji pozivala h končanju nasilja, Al Asada pa k odstopu. Vsebinsko je tako zelo podobna resoluciji, o kateri so glasovali v Varnostnem svetu, dodaja pa nov element - poziv k imenovanju posebnega odposlanca ZN-a za Sirijo.

V Generalni skupščini ni pravice veta, hkrati pa tam sprejete resolucije niso obvezujoče. Čeprav bo razprava o resoluciji v Generalni skupščini potekala v ponedeljek, pa naj takrat še ne bi glasovali o njej.

Komisarka osupla nad ofenzivo
Generalno skupščino bo najprej nagovorila visoka komisarka ZN-a za človekove pravice Navi Pillay, nato pa bo skupščina razpravljala o decembrskem poročilu Sveta ZN-a za človekove pravice, v katerem ta ostro obsoja krvavo zatrtje protivladnih protestov.

Pillayeva je Damask že večkrat ostro kritizirala zaradi nasilja nad protestniki in je ta teden dejala, da je "osupla" nad ofenzivo, ki so jo sirske vojaške sile izvedle v mestu Homs. Obenem je mednarodno skupnost pozvala, naj preneha politizirati in "začne učinkovito akcijo za obrambo sirskega prebivalstva".

Ankara hoče sprožiti humanitarno akcijo
Turški zunanji minister Ahmet Davutoglu, ki se bo v ponedeljek v Washingtonu srečal z ameriško koalegico Hillary Clinton, je dejal, da Turčija od Al Asada pričakuje spremembe, podobne tistim, ki jih je pred leti v Sovjetski zvezi sprožil Mihail Gorbačov. "Želimo, da bi bil sirski Gorbačov, a je izbral, da bo (Slobodan) Milošević. To je težava," je vodja turške diplomacije dejal na predavanju na univerzi George Washington.

Davutoglu je spregovoril tudi o mestu Homs in ga primerjal z obleganjem Sarajeva v začetku 90. let prejšnjega stoletja. "Turčija ne more več gledati pokola, ki se dogaja v naši regiji," je dodal. Turčija je medtem sporočila, da namerava vložiti formalno zahtevo pri Uradu visokega komisarja ZN-a za človekove pravice (OHCHR) za sprožitev humanitarne akcije za pomoč Sircem.