Prebivalci podzemnih prostorov so znani kot šudzu oziroma podganje pleme, teh ljudi pa je po neuradnih podatkih okoli milijon. Foto: Reuters
Prebivalci podzemnih prostorov so znani kot šudzu oziroma podganje pleme, teh ljudi pa je po neuradnih podatkih okoli milijon. Foto: Reuters
Peking
Visoke najemnine v Pekingu silijo ljudi, predvsem migrantske delavce, v bivanje pod zemljo. Foto: EPA

Državni radio je v soboto poročal o podzemni mreži prostorov brez oken z le enim zasilnim izhodom na severovzhodu mesta. Prebivalci v teh prostorih so znani kot šudzu oziroma podganje pleme, teh ljudi pa je po neuradnih podatkih okoli milijon. Živijo v podzemnih zakloniščih in bunkerjih pod Pekingom, ki so bili zgrajeni v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja, poroča BBC.

Kot je poročal radio, so postali lastniki stanovanj v omenjenem kompleksu sumničavi, ko so začeli opažati vse več neznanih ljudi v soseski. Nato pa so za vrati v klet v eni izmed stolpnic odkrili podzemno mrežo prostorov.

Podzemlje je bilo razdeljeno v spalnice za delavce, vključno s kuhinjami, in celo kadilnico. Stanovalci so migrantski delavci, njihove bivanjske razmere pa so zelo drugačne od tistih, v katerih živijo stanovalci naselja nad njimi.

Ni še jasno, ali so njihovi domovi zakoniti, oblasti to namreč še preiskujejo. Radio je poročal, da je lastnik podzemnih prostorov lokalna oblast, ki pa jih je verjetno oddala v najem.

Oblasti so nekaj časa takšno bivanje spodbujale
Oblasti so uporabo tovrstnih prostorov za bivanje in druge namene spodbujale, v zadnjih letih pa začele to zatirati in prenehale izdajati dovoljenja. Uporaba teh prostorov se je namreč razširila, pojavili so se tudi varnostni pomisleki.

Leta 2015 so začele oblasti izganjati prebivalce podzemnih prostorov in zaradi varnostnih razlogov je bilo izgnanih več kot 120.000 "šudzujev".

Številni migrantski delavci in študenti živijo v takšnih razmerah zaradi nizkih stroškov. Po nekaterih podatkih stane najem postelje v spalnici tudi le 18 evrov na mesec. Medtem v Pekingu najemnine vztrajno rastejo. Po nedavni raziskavi je bila povprečna najemnina v tem mestu lani 579 evrov, okoli 60 odstotkov več kot leta 2010.

Na Kitajskem za migrantske delavce predstavlja problem tudi sistem registracije bivanja, ki veže socialno pomoč, tudi možnost ugodnejše nastanitve, na domače mesto posameznika. Za številne delavce pa se je težko in drago registrirati v drugem mestu, še poroča BBC.