Ivan Rebernik je bil dolga leta direktor kataloškega oddelka vatikanske knjižnice. Foto: MMC RTV SLO
Ivan Rebernik je bil dolga leta direktor kataloškega oddelka vatikanske knjižnice. Foto: MMC RTV SLO

Če je kje prostor za vse ljudi, potem je to gotovo v Katoliški cerkvi, tako za tiste, ki se bojijo najmanših sprememb v vsakdanjem življenju in jih je strah, da bi se lahko pri spreminjanju tega in onega izgubile temeljne in podedovane vrednote, kot za one druge, ki so do drugih enostavno odprti po naravi, ki so odprti do vseh, do drugače mislečih, do drugače verujočih … ki res živijo že tukaj na Zemlji z Bogom in v Bogu in ga doživljajo kot Očeta vseh ljudi; v vsakim od svojih sovrstnikov vidijo člana ene in iste družine in se temu primerno do njega tudi vedejo. V Katoliški cerkvi se konservativci in odprti ljudje prav gotovo dopolnjujejo.

Vatikan
V nedeljo je papež 24 kardinalom podelil kardinalske prstane. Foto: EPA

V Rimu se po smrti enega papeža, ko se čaka na njegovega naslednika, rado govori, da sicer novega papeža volijo kardinali, izbral pa ga je v vsakem primeru Kristus sam, in to osebno.

V zvezi s povečanjem števila katoliških vernikov v nerazvitih državah sem mnenja, da jim lahko krščanstvo gotovo pomaga, da bodo sposobni v doglednem času doseči tisto gospodarsko in kulturno blaginjo, ki jo danes razvite države z bogato krščansko tradicijo že dolgo poznajo.

Papež Benedikt XVI. je ta konec tedna umestil 24 novih kardinalov in ob tej priložnosti se je MMC pogovarjal z nekdanjim slovenskim veleposlanikom v Vatikanu Ivanom Rebernikom. "Glavno sporočilo, ki je danes neločljivo vezano na kardinalsko službo v Katoliški cerkvi, je biti živa priča Jezusa Kristusa v svetu," je dejal.

To »biti med ljudmi živa Kristusova priča« velja za vse in za vsakega kardinala, ne glede na njegovo specifično delo, ki ga opravlja ali znotraj osrednjih organov Cerkve, kjer pomaga papežu pri vodenju skupnosti katoliških vernikov po svetu, ali pa se spopada s težavami, ki se pojavljajo v lokalnih Cerkvah -tudi v sodobni Evropi, kjer je, kot je videti, za krščanske vrednote vsak dan manj prostora, pravi Rebernik.

In vendar je po njegovem mnenju sodobna Evropa z vsemi svojimi težavami močno navzoča v mislih in v srcu papeža Benedikta XVI. "Mogoče pa papež Benedikt XVI. pričakuje, da bo lahko v tem trenutku z imenovanjem večjega števila Evropejcev za kardinalsko službo na ta način Evropi pomagal, da bo lažje ponovno odkrila tiste krščanske in kulturne temelje svojih vrednot, ki so, čeprav pogosto hudo prezirane in zatajene, še vedno sestavni del nje same," ugiba nekdanji veleposlanik.

"Odnos papeža s kardinali temelji na popolnem zaupanju"
Da bo naslednik papeža Benedikta XVI. nekdo, ki ga je imenoval za kardinala trenutni papež, o tem po Rebernikovih besedah skoraj ne more biti dvoma, seveda pa to še daleč ne pomeni, da je treba gledati na kardinale, ki jih je že ali pa jih še bo imenoval trenutni papež, kot na konzervativce, to pa zato, ker to preprosto ne drži in ni res.

Ali v Cerkvi sploh obstajajo "liberalni" kardinali, Rebernik odgovarja, da je znano, da v Katoliški cerkvi ni strank, v njej ni “liberalcev” in ni “demokratov”. Temeljni zakon Katoliške cerkve, na katerem slonita njeno celotno delovanje in njena organizacija, je božje razodetje. Zato je treba bolj kot o “liberalnih” kardinalih govoriti o kardinalih z izrednim posluhom za širjenje in posredovanje Kristusovega evangelija vsem ljudem, pa tudi zunaj krščanskega okolja, ki nas obdaja, vse tja do skrajnih meja Zemlje.

Glede vloge kardinalov Rebernik pojasnuje, da kljub danes zelo različnim mogočim pogledom na težave in dogajanja v Katoliški cerkvi ter okrog nje temeljijo odnosi med papežem in njegovimi kardinali na popolnem medsebojnem zaupanju. Iz tega sledi, da je preprosto nemogoče, da se papež na enega izmed svojih kardinalov ne bi mogel popolnoma zanesti.

"Naslednji papež bo Italijan"
Razloge, da ima Italija danes glede na število svojih vernikov mnogo več kardinalov kot pa druge nacije, je po Rebernikovem mnenju treba iskati v njeni zgodovini in njeni tesni povezavi s samo zgodovino Katoliške cerkve. In kdo bi ne vedel, da se privilegijev, ki temeljijo na zgodovinskih osnovah, z danes na jutri preprosto ne da ukiniti.

"Hvala Bogu, da upoštevajo kardinali volivci, ko volijo novega papeža, bolj potrebe božjega ljudstva v danem zgodovinskem trenutku kot pa narodnost kandidata. Na vprašanje, ali bo naslednji papež Italijan, odgovarjam z “da”. Po mojem bo Italijan, pa ne zato, ker je italijanske narodnosti, temveč, ker je izreden in velik človek," je dejal Rebernik.

Premiki bodo
Katoliška cerkev ima po svetu 1,2 milijarde pripadnikov, od tega večinoma v Afriki in Aziji, zato Rebernik pričakuje, da se bodo v vesoljni Katoliški cerkvi brez dvoma zgodili veliki premiki, ko se bodo afriške in azijske kulturne vrednote, afriški in azijski načini ovrednotenja in mišljenja, definitivo in z obema nogama znašli v našem, v Evropi izoblikovanem miselnem svetu. Temu se Katoliška cerkev, ko bo napočil trenutek, ne bo mogla izogniti, saj je Kristusov odrešilni poseg v človeško zgodovino namenjen vsem ljudem vseh kultur in vseh jezikov.

"Pedofilija je v nebo vpijoč problem"
V zvezi z aktualno pedofilsko problematiko, v katero so vpleteni nekateri katoliški duhovniki in o kateri je ponovno tekla beseda 19. novembra na srečanju, ki ga je imel papež Benedikt XVI. s svojimi kardinali, novih odločilnih in prelomnih odločitev ni bilo zaznati in se jih v bližnji prihodnosti tudi ne pričakuje. "Za slehernega katoliškega vernika je pedofilsko ravnanje njihovih duhovnikov težek, v nebo vpijoči greh, izdaja duhovniškega poklica in hud prekršek tako pred Bogom kot pred ljudmi," sklene Rebernik.

Če je kje prostor za vse ljudi, potem je to gotovo v Katoliški cerkvi, tako za tiste, ki se bojijo najmanših sprememb v vsakdanjem življenju in jih je strah, da bi se lahko pri spreminjanju tega in onega izgubile temeljne in podedovane vrednote, kot za one druge, ki so do drugih enostavno odprti po naravi, ki so odprti do vseh, do drugače mislečih, do drugače verujočih … ki res živijo že tukaj na Zemlji z Bogom in v Bogu in ga doživljajo kot Očeta vseh ljudi; v vsakim od svojih sovrstnikov vidijo člana ene in iste družine in se temu primerno do njega tudi vedejo. V Katoliški cerkvi se konservativci in odprti ljudje prav gotovo dopolnjujejo.

V Rimu se po smrti enega papeža, ko se čaka na njegovega naslednika, rado govori, da sicer novega papeža volijo kardinali, izbral pa ga je v vsakem primeru Kristus sam, in to osebno.

V zvezi s povečanjem števila katoliških vernikov v nerazvitih državah sem mnenja, da jim lahko krščanstvo gotovo pomaga, da bodo sposobni v doglednem času doseči tisto gospodarsko in kulturno blaginjo, ki jo danes razvite države z bogato krščansko tradicijo že dolgo poznajo.