Na ulice romunskih mest je prišlo okoli četrt milijona ljudi, največ po padcu komunističnega režima. Protestniki zahtevajo odstop vlade. Foto: EPA
Na ulice romunskih mest je prišlo okoli četrt milijona ljudi, največ po padcu komunističnega režima. Protestniki zahtevajo odstop vlade. Foto: EPA

Vlada je v torek potrdila tudi osnutek zakona, v skladu s katerim naj bi iz zaporov izpustili približno 2.500 ljudi, ki zaradi nenasilnih kaznivih dejanj služijo manj kot petletne zaporne kazni, piše AFP. Kot pojasnjuje vlada, želijo tudi s tem kazensko zakonodajo uskladiti z nedavnimi odločitvami ustavnega sodišča in zmanjšati število zapornikov v prenatrpanih zaporih.

Romunska policija
V Bukarešti so bili laže ranjeni najmanj štirje policisti in dva protestnika. Foto: Reuters
Bukarešta: Proti vladi protestiralo 150.000 ljudi
150.000 protestnikov v Bukarešti

Po sprejetju odloka, ki otežuje pregon določenih korupcijskih dejanj, kar kritiki med drugim označujejo za poskus zaščititi predsednika vladnih socialdemokratov (PSD) Liviuja Dragneo pred pregonom, se pritiski na vlado stopnjujejo.

V državi so bile tako največje demonstracije od padca komunističnega režima leta 1989, po podatkih medijev pa se je zbralo od 200.000 do 300.000 protestnikov po vsej državi.

Samo v glavnem mestu Bukarešta se je po poročanju BBC-ja protesta udeležilo 150.000 ljudi. Protestniki so proti policistom metali steklenice, petarde in kamenje, policija je odgovorila s solzivcem. Laže ranjeni so bili najmanj štirje policisti in dva protestnika, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Številne udeležence protestov so tudi aretirali, po nekaterih navedbah 20, po drugih pa celo 60.

O protestih so poročali tudi iz drugih mest, med drugim tudi iz Temišvara, kjer je bila leta 1989 zibelka revolucije, v kateri so po nekaj dneh protestov strmoglavili diktatorja Nicolaeja Ceausescuja. Oba z ženo so nato usmrtili 25. decembra 1989.

Predsednik vložil ustavno pritožbo
Odloku nasprotuje tudi predsednik države Klaus Iohannis, ki je na ustavno sodišče vložil zahtevo za ustavno presojo. "Očitno gre za pravni ustavni konflikt med vlado ter pravosodnim sistemom in parlamentom," je na novinarski konferenci dejal Iohannis, ki jo je prenašala televizija. Vlado je pozval, naj prekliče odlok.

Minister: To, da sem odstopil, je etično
Medtem je odstopil minister za podjetništvo in trgovino Florin Jianu, ki je dejal, da je bilo to, da je odstopil "etično". Odstopil je zaradi svojega otroka, je dejal. "Kako ga bom čez leta pogledal v oči in kaj mu bom povedal?" se je vprašal.

Pravosodni minister Florin Iordache, ki je v sredo na Facebooku zapisal, da pri sprejetem odloku ne gre za "nič skrivnega, nezakonitega ali nemoralnega", je medtem že predal posle svojemu namestniku Constantinu Simi do 7. februarja, poroča Reuters, ki navaja romunsko tiskovno agencijo Agerpres.

Romunsko javnost je razburil odlok vlade, po katerem bi se lahko več politikov izognilo kazenskemu pregonu. Socialno-liberalna vlada premierja Sorina Grindeanuja ga je sprejela v torek, veljati pa bo - po poročanju Reutersa - začel čez dober teden, pod pogojem, da ga ustavno sodišče ne bo razveljavilo.

V skladu z odlokom bodo zlorabo položaja kazensko preganjali le, če bo škoda, ki bo pri tem nastala, znašala najmanj 200.000 romunskih lejev (približno 44.000 evrov). Kritiki medtem opozarjajo, da naj bi z odlokom med drugim pred pregonom zaščitili predsednika vladnih socialdemokratov (PSD) Liviuja Dragneo, ki je obtožen zlorabe položaje, s katero naj bi nastalo za 100.000 romunskih lejev škode.

Vlada, ki je na položaju od začetka januarja, je odlok sprejela kljub protestom, ki so proti načrtovanim spremembam v državi potekali že več tednov, upravičuje pa ga z zmanjšanjem preobremenjenosti zaporov.

Grindeanu: Vztrajali bomo pri odločitvi
"V vladi smo sprejeli odločitev in bomo vztrajali pri njej,"
je dejal Grindeanu na srečanju njegove socialdemokratske stranke (PSD) v Bukarešti, medtem ko je Dragnea zanikal, da mu bo zakon koristil in dejal, da so kritike "kampanja laži in napačnih informacij". Predsednika Klausa Iohannisa pa je obtožil, da je "moralni avtor nasilja zadnje noči".

Protesti se nadaljujejo
Tudi v četrtek zvečer so se, že tretji dan zapored, nadaljevali množični protesti. Zbralo se je več deset tisoč ljudi. V Bukarešti je približno hektar velik trg znova poln demonstrantov, ki jih nasilni dogodki v prejšnji noči niso prestrašili. Protestniki so se zbrali tudi v drugih romunskih mestih, zaenkrat pa potekajo mirno.

Bruselj je zaskrbljen
Zaskrbljenost nad zadnjimi dogodki v Romuniji je izrazil tudi EU. "V boju proti korupciji je treba napredovati, ne pa nazadovati," sta v skupnem sporočilu zapisala predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in njegov namestnik Frans Timmermans. Evropska komisija bo tudi "pozorno proučila" spremembe zakonodaje, sta dodala. Tudi veleposlaništva ZDA, Kanade, Nemčije, Francije, Nizozemske in Belgije so v sredo v skupni izjavi izrazila globoko zaskrbljenost zaradi odloka, ki po njihovem prepričanju spodkopava napredek, ki ga je na področju boja proti korupciji doslej dosegla Romunija.

Vlada je v torek potrdila tudi osnutek zakona, v skladu s katerim naj bi iz zaporov izpustili približno 2.500 ljudi, ki zaradi nenasilnih kaznivih dejanj služijo manj kot petletne zaporne kazni, piše AFP. Kot pojasnjuje vlada, želijo tudi s tem kazensko zakonodajo uskladiti z nedavnimi odločitvami ustavnega sodišča in zmanjšati število zapornikov v prenatrpanih zaporih.

Bukarešta: Proti vladi protestiralo 150.000 ljudi
150.000 protestnikov v Bukarešti