Pooblaščenka Navi Pillay je pred Varnostnim svetom ZN-a dejala, da je stanje "nevzdržno" in da so bili najverjetneje storjeni zločini proti človeštvu.

Sirski veleposlanik v ZN-u Bašar Džafari je številke zanikal in Pillayevi dejal, da "ni objektivna" in da "ni poštena". "Zavedli so jo z javnim mnenjem, saj je podala podatke, ki temeljijo na obtožbah 233 prebežnikov," je dejal Džafari. "Kako bi lahko prebežniki dali pozitivno mnenje o sirski vladi? Seveda bodo govorili same negativno o njej."
Natančno številko smrtnih žrtev v Siriji je težko potrditi, saj v državi ni neodvisnih opazovalcev, sirske oblasti pa mednarodnim medijem ne dovolijo vstopiti v državo.

Po poročilih ZN-a so protestniki v Siriji vse od začetka vstaje marca letos ostali povečini mirni, vendar se napadi proti sirski vladi povečujejo.

Ukrepi nujni
Pillayeva je ob tem opozorila, da mora mednarodna skupnost nujno ukrepati, sicer bo neprizadevnost sirske oblasti le opogumila. Evropska unija je Siriji naložila že 10 serij sankcij, Arabska liga pa je Sirijo izključila, a ZN še vedno ni sprejel resolucije, ki bi Damsk uradno obsodil. Oktobrski osnutek resolucije ni bil sprejet zaradi veta Rusije in Kitajske, precej obotavljajoče so jo sprejele tudi Indija, JAR in Brazilija.

Po srečanju s Pillayevo je nemški zunanji minister Guido Westerwelle dejal, da je "res šokiran" nad tem, kar je slišal o grozodejstvih v Siriji. Ob tem je države, ki še vedno omahujejo, pozval, da morajo nujno obsoditi Damask. Ruski veleposlanik v ZN-u Vitalij Čurkin se je pritožil, da nekateri ključni člani Varnostnega sveta skušajo doseči spremembo režima v Siriji, kar da "ni koristno za politični proces".

Medtem pa se v Siriji nasilje in spopadi nadaljujejo. V ponedeljek, na dan lokalnih volitev po vsej državi, je bilo ubitih najmanj 20 ljudi. Volilna udeležba naj bi bila izredno nizka, saj so se ljudje bali odpraviti na volišča.