Množični shodi v podporo iranski vladi v Teheranu. Foto: AP
Množični shodi v podporo iranski vladi v Teheranu. Foto: AP
Teheran
Spopadi med protivladnimi protestniki in protiizgrednimi policijskimi silami pred teheransko univerzo. Foto: EPA
Teheran
Ljudje se poskušajo zaščititi, potem ko je policija uporabila solzivec, da bi pregnala protestnike. Foto: AP
Teheran
Študenti z napisi proti iranskim oblastem pred univerzo v Teheranu. Foto: EPA
Iran zajeli protesti proti korupciji

Kot prikazujejo posnetki, objavljeni na družbanih omrežjih, sta dva protestnika v mestu Dorud na zahodu Irana dobila strelne rane, drugo pa so protestniki zažigali policijske avtomobile in napadali vladna poslopja.

Oblasti so pozvale svoje podpornike k protestom, na katere je v Teheranu, Mašhadu in drugih mestih prišlo več tisoč ljudi s plakati vrhovnega verskega voditelja ajatole Alija Hameneja. S temi shodi zaznamujejo konec "vstaje" - zadnjih večjih nemirov leta 2009.

"Vse, ki prejemajo pozive k protestom, pozivamo, naj ne sodelujejo na teh nezakonitih zborovanjih, saj bodo s tem povzročili težave sebi in drugim državljanom," je protivladne protestnike nagovoril iranski notranji minister Abdolrahman Rahmani Fazli.

Na območju teheranske univerze, kjer so se kljub svarilom zbrali protivladni protestniki, je nastal precejšen kaos. Več deset demonstrantov je vzklikalo protivladne slogane in se spopadlo s policijo. Vse skupaj je trajalo več ur, zaradi česar je obstal tudi promet. Režim je svojo moč pokazal tudi z več sto svojimi podporniki, ki so zavzeli vhod v univerzo in vzklikali: "Smrt vstajnikom!"

Začetek protestov v četrtek
V četrtek so se protesti začeli v drugem največjem iranskem mestu Mašhad, kjer se je zbralo nekaj sto protestnikov, ki so vpili slogane kot "ljudje prosjačijo, kleriki se vedejo kot bogovi". Dan zatem so protesti potekali v zahodnem mestu Kermanšah, kjer je policija razkropila protestnike. Protesti so se nato razširili v prestolnico Teheran, severni mesti Sari in Rašt, Kazvin in Kom in Isfahan blizu prestolnice ter mesto Hamadan na zahodu države, poroča tiskovna agencija Fars.

Pozivi h koncu iranskih akcij na Bližnjem vzhodu
Protestniki, ki so prišli izrazit svoje nezadovoljstvo z visokimi cenami in življenjskim standardom, so po poročanju Farsa proteste zapustili, ko so preostali začeli vzklikati protivladne slogane. Protestniki naj bi med drugim vzklikali "smrt diktatorju" in "smrt Rohaniju" ter "ne Gaza ne Libanon, moje življenje za Iran", s čimer so kritizirali vojaško vpletenost Irana v regionalne konflikte.

Iran je zaveznik sirskega predsednika Bašarja Al Asada in libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah, podpira šiitske milice v Iraku, Savdska Arabija pa Iran obtožuje tudi oboroževanja hutijevskih upornikov v Jemnu.

Policija je protestnike v Teheranu pozvala, naj se odpravijo domov in aretirala tiste, ki ukaza niso upoštevali, je sporočil namestnik vodje varnosti v Teheranu Mohsen Nasj Hamadani. V mestu Mašhad je policija po besedah sodnega uradnika aretirala 52 ljudi. Fotografije in videoposnetki na družbenih omrežjih sicer kažejo na močno prisotnost policije v večjih mestih.

Izjemno redki protesti v Iranu
Javni protesti so v Iranu izredno redki. Zadnji vsedržavni protesti so se zgodili leta 2009, ko je ponovna izvolitev Mahmuda Ahmadinedžada izzvala osem mesecev uličnih protestov. Predstavnik vrhovnega verskega voditelja ajatole Hameneja v mestu Mašhad, ajatola Alomolhoda, je pozval k strogim sankcijam proti protestnikom. Generalni guverner iz Teherana je sporočil, da bo policija strogo obravnavala vsaka prihodnja nezakonita srečanja.

Oblasti krivijo tuje sile
Iranske oblasti so medtem za vznik protivladnih protestov okrivile "protirevolucionarje" in zastopnike tujih sil. Podpredsednik Irana Ešak Džahangiri, tesen zaveznik predsednika Hasana Rohanija, je za proteste okrivil nasprotnike vlade.

"Nekateri dogodki so se zgodili pod pretvezo gospodarskih težav, vendar se zdi, da za njimi obstaja tudi nekaj drugega. Mislijo, da lahko s tem škodijo vladi, vendar bodo drugi zajahali ta val," je podpredsednik dejal za državno televizijo IRIB.

Državna televizija Channel One je medtem poročala, da "želijo oportunisti britanske, ameriške in savdijske medije razveseliti s provokativnimi slogani".

Iran sicer še ni doživel finančnega preporoda po jedrskem sporazumu iz leta 2015, ko je mednarodna skupnost v zameno za prenehanje razvijanja jedrskega programa opustila finančne sankcije državi. Brezposelnost v Iranu je 12,4-odstotna, izmed 80-milijonske populacije je 3,2 milijona brezposelnih.

ZDA obsojajo iranske oblasti
"ZDA strogo obsojajo aretacije mirnih protestnikov. Vse države pozivamo, naj javno podprejo iransko ljudstvo in njegove zahteve po temeljnih pravicah in končanju korupcije," je v izjavi poudarila tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Heather Nauert. "Iranska vlada morala spoštovati pravice svojih ljudi, vključno s pravico do izražanja. Svet gleda!" je najprej v tvitu zapisala tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Sanders, nato pa je iste besede tvitnil tudi predsednik Donald Trump.

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Bahram Gasemi je Trumpove komentarje označil za nerelevantne in oportunistične.

"Ne želimo režima islamske republike"
V spodnjem posnetku protestniki v mestu Rašt na severu države protestirajo proti paravojaški skupini Islamistična revolucionarna garda in proti milici Basij, organu znotraj garde. V nadaljevanju posnetka protestniki skandirajo: "Ne želimo režima islamske republike."

Iran zajeli protesti proti korupciji