Pod vodstom Abubakarja Šekauja je Boko Haram okrepil napade. Foto: Reuters
Pod vodstom Abubakarja Šekauja je Boko Haram okrepil napade. Foto: Reuters

Ukrep je bil izveden preko odbora za sankcije proti teroristični mreži Al Kaida, ki mu predseduje Avstralija. Odločitev pomeni, da je organizaciji prepovedano prodajati orožje, za njene člane veljata tudi prepoved potovanja in zamrznitev računov, a kakšne bodo posledice v praksi, je težko napovedati.

Nigerija je odbor uradno zaprosila, naj Boko Haram uvrsti na seznam terorističnih organizacij, povezanih z Al Kaido, in uvede sankcije. Članice Varnostnega sveta so imele čas za ugovor do četrtka popoldne, in ker nobena ni ugovarjala, ukrep velja.

Kje so dekleta, še vedno ni jasno
Boko Haram v Nigeriji izvaja odmevne teroristične akcije, med katerimi bolj kot poboji nedolžnih ljudi po svetu odmeva aprilska ugrabitev skoraj 300 srednješolk, ki jih nameravajo prodati v suženjstvo. Ugrabitev je zdramila mednarodno skupnost in nigerijsko vlado, ki je dobila pomoč tudi od ameriške vojske.

Ameriška veleposlanica pri ZN-u Samantha Power je sporočila, da gre za pomemben korak podpore prizadevanjem nigerijske vlade, da porazi Boko Haram in kaznuje njegovo morilsko vodstvo za storjena grozodejstva. Avstralski veleposlanik pri ZN-u Gary Quinlan pa je dejal, da obstajajo trdni dokazi, da so se člani Boko Harama urili in bojevali skupaj s pripadniki Al Kaide v Afriki, med drugim v Maliju. Vodja Boko Harama Abubakar Šekau je v preteklosti dal več izjav o solidarnosti z Al Kaido v Iraku, Afganistanu, Jemnu in Somaliji.

Države članice ZN-a je ob tem pozval, naj Boko Haram od zdaj obravnavajo kot teroristično organizacijo in pazijo, da ji ne prodajajo orožja ali omogočajo druge pomoči na posreden način.

Boko Haram pet let pustoši po Nigeriji in tudi v Kamerunu, Čadu in Nigru. Teroristi so samo letos ubili najmanj 1.500 ljudi, tako muslimanov kot kristjanov.