Staffan de Mistura, posebni odposlanec ZN-a za Sirijo, je po napadih v Homsu dejal, da upa, da ne bosta vplivala na pogajanja v Ženevi. Foto: Reuters
Staffan de Mistura, posebni odposlanec ZN-a za Sirijo, je po napadih v Homsu dejal, da upa, da ne bosta vplivala na pogajanja v Ženevi. Foto: Reuters
Mesto Homs v ruševinah.
Od vladnega prevzema nadzora nad mestom Homs na zahodu Sirije leta 2014 je bilo mesto večkrat bombardirano, ostale so ruševine. Foto: EPA

V napadih v četrtih Gouta in Mahata je po zadnjih informacijah umrlo 42 ljudi, med njimi tudi lokalni vodja sirskih obveščevalcev. Varnostne službe so po napadih zaprle celotno mestno središče. "Bilo je najmanj šest napadalcev, večina se jih je razstrelila v bližini obveščevalnega in vojaškega štaba," je za AFP povedal Rami Abdel Rahman, direktor Sirskega observatorija za človekove pravice. Odgovornost za napad je prevzela Fronta Fateh al Šam, nekdanja sirska veja teroristične mreže Al Kaida. Homs je od maja 2014 pod nadzorom sirske vlade z izjemo okrožja, ki je v rokah upornikov, od takrat pa je bilo večkrat bombardirano.

V odzivu na napad je odposlanec ZN-a za Sirijo Staffan de Mistura izrazil upanje, da napada, ki ju je označil za tragični dogodek, ne bosta vplivala na pogajanja v Ženevi. "Vsakič, ko imamo pogovore ali pogajanja, je vedno nekdo, ki poskuša to uničiti. To smo pričakovali."

Vodja delegacije sirskega režima, sicer veleposlanik Sirije pri ZN-u, Bašar Al Džafari je napovedal maščevanje za napad. "Teroristična napada, ki sta danes prizadela Homs, sta bila jasno sporočilo sponzorjev terorizma. Radi bi jim sporočili, da smo ga prejeli, a ne bomo dopustili, da bo minilo brez maščevanja," je še dejal.

Pogajanja o poteku pogajanj
Petkovi pogovori v Ženevi so potekali glede samega poteka pogajanj. "Pogovarjali smo se o težavah, povezanih s formatom pogovorov," je po srečanju dejal Džafari. Predstavniki režima so dejali, da so dobili dokument o programu. Kot je še povedal, v dokumentu piše, da naj bi se na pogajanjih pogovarjali o tranziciji v Siriji, ustavi in volitvah.

Kot do zdaj največji dosežek tokratnih pogajanj sicer velja prvo simbolno srečanje režima in opozicije za isto mizo. Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je dejal, da je to spodbudno dejanje, čeprav še vedno ni znano, ali bodo tudi pogajanja potekala iz oči v oči. Na preteklih treh pogajanjih pod okriljem ZN-a sprte strani niso zasedale za isto mizo.

Glavni razlog spora med stranema je prihodnost predsednika Bašarja Al Asada, dodatno stanje otežuje pomanjkanje zaupanja po šestih letih državljanske vojne. Rusija in režim se zavzemata za vlado narodne enotnosti, v kateri bi Al Asad ostal predsednik, vendar za opozicijo Al Asadov obstanek ni sprejemljiv.

De Mistura je sicer že vnaprej posvaril, da na prvih pogovorih po aprilu 2016 ne pričakuje preboja, in dodal, da je trenutni sporazum o prekinitvi ognja sicer krhek, vendar je prvi po nekaj mesecih.