Več kot polovica vprašanih (56 odstotkov), večinoma v državah v razvoju, jih je odgovorilo, da se počutijo državljani sveta oziroma globalni državljani; Nigerija (73 odstotkov), Kitajska (71 odstotkov), Peru (70 odstotkov) in Indija (67 odstotkov). Medtem se razpoloženje v industrializiranih državah obrača, piše BBC.

Britanski portal ob tem opozarja, da je vprašljivo že samo dojemanje pomena svetovnega državljanstva. Nekateri to dojemajo kot večje gospodarsko sodelovanje, spet drugi skozi altruistični pogled, da se svetovne težave rešujejo skupaj, pa naj je govor o vprašanju podnebnih sprememb ali neenakosti v državah v razvoju. Tretji vidijo prednosti v spletu in možnosti tesnejše komunikacije na družbenih omrežjih. Za nekatere pa je to dejstvo, da smo priča največji migraciji ljudi po drugi svetovni vojni.

"Razlog za migracije niso le vojne in konflikti. Razlog je tudi v tem, da svet kot celota ponuja več priložnosti, za srednji družbeni razred pa so postali dostopnejši tudi letalski poleti," piše BBC.

V razvitih državah ta trend nekoliko nižji
Spet na drugi strani je koncept globalnosti v razvitih državah nekoliko izgubil pomen po svetovni gospodarski krizi leta 2008. V Nemčiji se recimo le 30 odstotkov državljanov dojema kot svetovni državljani. Kot je pojasnil Lionel Bellier iz GlobeScana, je to najnižji delež v Nemčiji v zadnjih 15 letih, kot razlog pa navaja politiko odprtih vrat nemške kanclerke Angele Merkel do beguncev lansko leto.

Glede begunskega vprašanja je zanimiva tudi razlika med Severno in Srednjo Ameriko, kjer Kanadčani v precejšnji meri podpirajo sprejem sirskih beguncev (77 odstotkov), v ZDA pa to podpira 55 odstotkov vprašanih.

Tako je 54 odstotkov anketiranih Nemcev odgovorilo, da podpirajo sprejetje sirskih beguncev, enako je odgovorilo 58 odstotkov Francozov, 72 odstotkov Britancev, kar 82 odstotkov Špancev in le 11 odstotkov Rusov. Nemci so tudi nekoliko manj naklonjeni porokam med ljudmi različnih veroizpovedi in ras. Med evropskimi narodi mešanim zakonskim skupnostim najbolj nasprotujejo v Rusiji (43 odstotkov jih podpira), v Španiji pa najmanj (le pet odstotkov jih nasprotuje).