Na Hrvaškem naj bi imeli v mesnicah že ustaljeno prakso prodaje starega odmrznjenega mesa kot svežega. Foto: EPA
Na Hrvaškem naj bi imeli v mesnicah že ustaljeno prakso prodaje starega odmrznjenega mesa kot svežega. Foto: EPA
Strokovnjaki trdijo, da je vse odvisno od temperaturne obdelave mesa. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Staro meso naj bi uporabljali tudi za klobase, hrenovke in druge mesne proizvode. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
'Če je zamrznjeno, je neoporečno,' si kot mantro ponavljajo proizvajalci. Foto: EPA

Zdaj je za Jutarnji list zgodbo odmevnega prispevka HTV-ja z ekskluzivno izjavo nekdanjega delavca v mesni industriji potrdil še Stipan Bilić, direktor podjetja Kondina in dolgoletni direktor HUP-ovega sektorja živilske industrije. Bilić pravi, da je prodaja več let zamrznjenega mesa na Hrvaškem velika težava, njegovo zgodbo pa potrjuje tudi izkušeni veterinarski inšpektor.
Hrana, ki bi morala biti povsod na Zahodu uničena, se nemoteno uvaža v Hrvaško in prodaja. Nekateri proizvajalci in trgovci tako prodajajo meso, ki je bilo zamrznjeno pred leti, letnica pakiranja ni navedena, meso pa prodajajo po ceni, ki je enaka ceni sveže pakiranih izdelkih. Še bolj škandalozno pa je, da del proizvajalcev kupuje staro in poceni zamrznjeno meso, ga odpakira in prodaja kot sveže, kot da bi bila žival zaklana včeraj.
Staro zamrznjeno meso se pogosto tudi odtaja in uporablja za proizvodnjo klobasic, hrenovk, paštet in preostalih mesnih proizvodov. Potrošniki tako nikoli ne morejo vedeti, kaj zares jedo, kdaj je bila žival zaklana in kdaj je meso obdelano. Absurd: po hrvaških zakonih, pa tudi po zakonih Evropske unije, proizvajalci niso dolžni navesti letnice klanja, pakiranja in zamrznjenja. Edino, kar morajo navesti, je rok trajanja. Pri zmrznjenem mesu je rok trajanja 12 mesecev, pri svežem pa tri dni. Ko kupec pride v trgovino oz. mesnico, dejansko ne more vedeti, koliko je staro meso, ki ga želi kupiti.
In na Hrvaškem, kot kaže, to nikogar ne zanima. Ministrstva in inšpektorati ponavljajo le eno: po zakonu proizvajalec ni dolžan navesti, kdaj je bilo meso zapakirano, ker globoko zmrznjeno meso nima roka trajanja. In drugič, za zdravje ni nevarno, če je bilo meso v času zamrznjenja sveže in zdravstveno neoporečno.

Odgovorni so ... v Gvatemali
Darko Grivičić, predsednik hrvaške kmetijske zbornice, že leta trdi, da so hrvaški državljani žrtve in poskusni zajčki svetovnih in domačih trgovskih lobijev. "Od ministrov Čobankovića in Popijača smo zahtevali odgovor, kdo je tisti, ki odobrava uvoz hrane. Hoteli smo vedeti, kdo je odgovoren za kakovost in zdravstveno neoporečnost mesa ter druge hrane. Dobili smo skrb vzbujajoč odgovor: za kakovost hrane je odgovoren proizvajalec. To pomeni, da nekdo v Gvatemali, Slonokoščeni obali ali Argentini odgovarja za kakovost in neoporečnost hrane, ki jo jedo hrvaški državljani?! Pri nas se samo vzame nekakšen bris in se ga odnese na pregled, da bi videli, ali je meso pokvarjeno. Ampak kakšne kvalitete je to meso in ali je cena tega mesa skladna s kakovostjo, to ne zanima nikogar. Zakaj?"

Grivičić na to vprašanje odgovarja kar sam: "Zato, ker se država udinja našim in tujim trgovskim lobijem. Če bi se ravnali po vseh merilih nadzora hrane, bi se pokazalo, da je to meso najslabše mogoče kakovosti, in takrat bi naši kmetje lahko dvignili cene svojega mesa. A takrat bi se znižal standard državljanov, to pa našim politikom in tajkunom ne ustreza. Nihče pa se ne vpraša, kaj država s tem dela našim državljanom, še posebej otrokom." Grivičić ob tem namiguje na vse pogostejše alergije, raka in druge bolezni.
Kosilo iz mamuta
Nobenih težav pa ne vidi kmetijski minister Petar Čobanković, ki je novinarje včeraj odpravil s ponavljajočo mantro, da "zamrznjeno meso nima roka trajanja". Ravnatelj hrvaškega toksikološkega zavoda Franjo Plavšić ob tem spominja na primer izpred nekaj let, ko so raziskovalci iz ledu izkopali 23.000 let starega mamuta in iz njega skuhali kosilo. "Vse je odvisno od temperature. Če je meso globoko zamrznjeno, so zamrznjene tudi bakterije in ne pride do razpadanja."

10 let in več staro meso je po besedah veterinarskega inšpektorja, s katerim so se pogovarjali pri Jutarnjem listu, seveda slabše kakovosti, a ni nezdravo. "Težava je, da verjetno noben hrvaški potrošnik ne bi vzel v roke kos mesa iz leta 1990. Ali pa morda celo bi, če bi se meso prodajalo po znižani ceni. Prav tako kot proizvajalci, ki tako meso na svetovnih borzah kupujejo znatno ceneje. Gre torej za ekstraprofit na račun hrvaških državljanov."

BiH: Staro meso v čevapčičih in burekih
Podobna afera je izbruhnila lani v Bosni in Hercegovini, ko so odkrili, da zmrznjeno meso, staro tudi do 10 let, prodajajo kot sveže. V tamkajšnjem Združenju za zaščito potrošnikov so takrat opozorili, da ne obstaja ustrezen nadzor nad mesom, zato se to pogosto po odtajanju znajde v mesnicah, kupcev pa nihče ne opozori, da ne gre za sveže meso.
"Vemo, da se to meso prodaja v mesnicah. Države, iz katerih ga uvažamo, se sproti znebijo starih zalog, nam pa prodajajo meso za največ 3 marke na kilogram. Treba je poudariti, da se to meso prodaja pri nas tudi kot mleto in se tako uporablja v čevapčičih in burekih," so opozorili v združenju. Aferi do danes niso prišli popolnoma do dna.