Ibrahim je bil v zadnjih šestih letih polovično uspešen pri iskanju vzornih afriških voditeljev. Foto: EPA
Ibrahim je bil v zadnjih šestih letih polovično uspešen pri iskanju vzornih afriških voditeljev. Foto: EPA
Nelson Mandela
Nelson Mandela je častni prejemnik Ibrahimove nagrade za dobrega afriškega voditelja. Foto: EPA
Desmond Tutu
Ko je v začetku meseca posebno nagrado v vrednosti milijon dolarjev prejel južnoafriški nadškof Desmond Tutu se je že začelo ugibati, da bo glavna nagrada tudi letos ostala brez prejemnika. Foto: EPA

Nagrada Mo Ibrahima za dobro vladanje v Afriki je s petimi milijoni dolarjev nagradnega sklada največ vredna nagrada za posameznika na svetu.

Namenjena je demokratično izvoljenemu afriškemu voditelju, ki se je na oblasti odrezal z dobrim vladanjem, dvigom življenjskega standarda za svoje rojake in verjetno najpomembnejšim, a žal preredko videnim, pogojem za afriške voditelje - prostovoljnim odhodom z oblasti.

Nagrado si je zamislil sudanski poslovnež in filantrop Mo Ibrahim, ki je bil naveličan oblastiželjnih afriških politikov in njihovega vztrajanja za vsako ceno na visokih položajih, za katere so očitno prepričani, da so jih dobili v trajno last.

Ibrahim se je za nagrado z visokim zneskom odločil, ker številni afriški voditelji prihajajo iz revnih okolij in se po preteku mandata bojijo, da bi se znova znašli v revščini, zato se po njegovem mnenju tudi tako oklepajo oblasti.

Pet milijonov dolarjev je razdeljenih na deset let, po tem obdobju pa nekdanji voditelji dobijo še 200.000 dolarjev dodatka.

Prvič je bila nagrada podeljena leta 2007 in prvi si jo je zaslužil nekdanji predsednik Mozambika Joaquim Chissano. Leto dni pozneje jo je prejel nekdanji predsednik Bocvane Festus Mogae, medtem ko jim naslednji dve leti ni uspelo najti primernega kandidata, zato nagrade niso podelili.

Lani jo je prejel nekdanji predsednik Zelenortskih otokov Pedro Verona Pires, ki je zaslužen, da je svojo državo popeljal iz enopartijskega sistema in velike revščine v demokratično državo.

"Kompromisov ne bo"
Kot v letih 2010 in 2011 tudi letos odbor fundacije Mo Ibrahima ni podelil prestižne nagrade, kar se je sicer pričakovalo, saj je vsem poznavalcem razmer na afriški celini jasno, da so pač dobri afriški voditelji še bolj redki kot diamanti, s katerimi je Afrika veliko bolj bogata.

"Tako kot si postelješ, tako boš spal. Če smo rekli, da bomo nagrado podeljevali za izjemne voditelje, potem se moramo držati tega. Ne bomo delali kompromisov," je bil jasen Mo Ibrahim, ko je pojasnjeval razloge, zakaj dragocena nagrada že tretjič v skupno šestih letih ne bo podeljena.

A razmere vseeno niso tako brezupne, kot so bile še pred desetletjem ali dvema, ko je bilo afriško politično prizorišče polno brezbrižnih avtokratskih voditeljev. Po besedah Ibrahima so namreč v zadnjem desetletju vseeno priča napredku pri vladanju po vsej Afriki.

Hkrati z (ne)podelitvijo nagrade organizacija vsako leto objavi tudi "Ibrahimov indeks", ki 52 afriških držav razvrsti glede na 88 meril od varnosti in vladavine prava pa do poslovnih priložnosti in človekovih pravic.

Med prvimi petimi državami so se letos znašle Mauritius, Zelenortski otoki, Bocvana, Sejšeli in Južnoafriška republika. Na dnu neslavnih zadnjih pet je Somalija, ki ji sledi Demokratična republika Kongo, Čad, Eritreja in Srednjeafriška republika.